Španec je na Church Roadu zmagal leta 2008 in 2010, leta 2006 in 2007 je izgubil finalni obračun proti Federerju, leta 2011 pa ga je v finalu ugnal Novak Đoković. To je njegov drugi najuspešnejši grand slam, v Parizu ima rekordnih osem zmag, v Melbournu in New Yorku pa je zmagal enkrat in izgubil po en finalni obračun.

V ponedeljek zvečer je Steve Darcis odigral življenjsko partijo in s 7:6, 7:6 in 6:4 ugnal 12-kratnega zmagovalca turnirjev za grand slam, ki je imel znova velike težave s koleni.
Zgodovinska sreda v Wimbledonu
Torek je minil brez posebnih presenečenj, v sredo pa je bil prav poseben dan v All England Clubu. Sedem predaj zaradi poškodb, med njimi tudi Viktorija Azarenka in Jo Wilfried Tsonga, slovo tretje nosilke Marije Šarapove, a vse skupaj je zasenčil šokanten poraz Federerja. Švicarja je v večernem obračunu na osrednjem igrišču premagal 116. igralec sveta Sergej Stahovski s 6:7, 7:6, 7:5 in 7:6.

Leta 2001 je Federer premagal sedemkratnega zmagovalca Peta Samprasa v epskem obračunu po petih nizih, leto zatem pa je doživel presenetljiv poraz proti Mariu Ančiću. Hrvat, ki je bil takrat na lestvici ATP na 154. mestu, je bil v prvem krogu boljši s 6:3, 7:6 in 6:3. Med letoma 2003 in 2007 je bil švicarski šampion na najprestižnejšem turnirju sveta nepremagljiv. Zmagal je tudi leta 2009 in lani, letos je lovil osmi naslov, kar bi bil absolutni rekord.
Neverjetni niz je trajal več kot devet let
Trikratni pariški kralj Gustavo Kuerten je leta 2004 v tretjem krogu Roland Garrosa ugnal Federerja s 6:4, 6:4 in 6:4. Na naslednjih 36 turnirjih za grand slam je Švicar prišel vsaj do četrtfinala, izjemen niz pa se je končal v sredo zvečer. Roger vse od aprila 2005 ni izgubil proti igralcu zunaj najboljše stoterice sveta, v četrtfinalu Monte Carla 2005 ga je premagal Richard Gasquet, ki je bil takrat 101. igralec sveta.
Ukrajinec v sredo posnemal svoja idola
Stahovski, ki tekoče govori rusko, slovaško, češko in angleško, je odigral življenjsko partijo. V karieri je osvojil štiri turnirje ATP, septembra 2010 je bil na 31. mestu lestvice ATP. V sredo je igral kot član elitne deseterice. Profesionalec je postal leta 2003, njegova idola pa sta bila Sampras in Patrick Rafter. Zelo je užival v finalu Wimbledona leta 2000, ko je Američan ugnal Avstralca v napetih štirih nizih.
Že pred enajstimi leti črna sreda za favorite
Wimbledon poteka že vse od leta 1877, zgodilo se je že veliko senzacij. Tudi 26. junija 2002 je bila sreda polna presenečenj, izpadli so Sampras, Andre Agassi in Marat Safin. Največja presenečenja smo izbrali po kronološkem vrstnem redu.

1970: Osmina finala (M), Roger Taylor (VB/16) - Rod Laver (AVS/1) 4:6, 6:4, 6:2, 6:1
Rod "Rocket" Laver je leta 1969 osvojil vse štiri turnirje za grand slam v enem letu. Leta 1970 je bil pri 31 letih branilec naslova in prvi nosilec turnirja. Roger Taylor je ob bučni podpori s tribun izgubil uvodni niz, nato pa prikazal najboljšo igro v karieri. Prebil se je do polfinala, že tiste dni pa so Britanci govorili o nasledniku Freda Perryja, ki je komentiral obračun. Tudi 43 let zatem še vedno nimajo novega junaka. Perry je zmagal leta 1936 in je zadnji britanski zmagovalec Wimbledona.

1983: 3. krog (Ž), Kathy Jordan (ZDA) - Chris Evert (ZDA/2) 6:1, 7:6
Chris Evert je bila na vrhuncu kariere. Zmagala je na Roland Garrosu in na Church Road je prišla po četrto zmago. Na zadnjih 34 turnirjih za grand slam se je prebila vsaj do polfinala, potem pa je sledil pravi šok. V petih medsebojnih obračunih pred tem je Jordanova osvojila le niz. Uradni zdravnik turnirja je dejal, da je dan pred dvobojem obiskal Evertovo v stanovanju, ker je imela želodčne težave. Zmagovalka 18 grand slamov in 157 turnirjev WTA v bogati karieri po dvoboju ni iskala izgovorov za poraz.

1985: Četrtfinale (M), Kevin Curren (ZDA/8) - John McEnroe (ZDA/1) 6:2, 6:2, 6:4
John McEnroe je leta 1984 dobil kar 82 izmed 85 obračunov. Leta 1985 je prišel v Wimbledon kot veliki favorit, bil je branilec naslova, petkrat zapored je igral v finalu svojega najljubšega turnirja. Kevin Curren je zadal muhastemu rojaku enega najtežjih porazov v karieri, izjemno je serviral in sploh ni dopustil priložnosti za odvzem servisa. Curren se je uvrstil v finale, kjer pa ga je ugnal 17-letni Boris Becker s 6:3, 6:7, 7:6 in 6:4. McEnroe nikoli več ni osvojil turnirja za grand slam.

1987: 2. krog (M), Peter Doohan (AVS) - Boris Becker (NEM/1) 7:6, 4:6, 6:2, 6:4
Leta 1987 je dež zelo motil turnir v prvem tednu. Boris Becker je leta 1985 pri 17 letih prvič osvojil Wimbledon, leta 1986 je v finalu gladko odpravil Ivana Lendla. Pri 19 letih je veljal za glavnega favorita, osrednje igrišče je bilo njegova dnevna soba. Zaradi stiske s časom so morali pohiteti s sporedom. Na osrednjem igrišču se je ob istem času Lendl mučil z Italijanom Paolom Canejem in ga premagal po hudem boju v petih nizih (prišel je vse do finala, kjer ga je ugnal Pat Cash). Becker je moral igrati na starem igrišču številka ena, ki je veljalo za pokopališče šampionov. Stalo je poleg osrednjega igrišča, na njem pa so igrali vse do leta 1996. Leta 1997 so odprli moderno igrišče številka ena.

Becker je bil vse do tega obračuna neporažen na "sveti travi", Doohan pa še brez zmage v štirih poskusih. Teden dni pred začetkom Wimbledona sta se tekmeca srečala na travnati podlagi in Becker ga je pričakovano zmlel. Avstralec se je veliko naučil iz poraza, izkoristil je veliko neizsiljenih napak Beckerja, v tretjem in četrtem nizu pa je odigral najboljši tenis v karieri. O razsežnosti senzacije pove veliko tudi podatek, da je Doohan v karieri dobil le 51 dvobojev na turneji ATP. Becker je leta 1989 še tretjič zmagal v Wimbledonu, v letih 1988, 1990, 1991 in 1995 pa je izgubil v finalu.

1991: 2. krog (M), Nick Brown (VB) - Goran Ivanišević (JUG/10) 4:6, 6:3, 7:6 (3), 6:3
Goran Ivanišević je spisal neverjetne zgodbe v Wimbledonu. Že leta 1990 je opozoril nase pri 18 letih, ko se je prebil vse do polfinala, kjer je pošteno namučil favoriziranega Beckerja. Goran seveda ne bi bil Goran, če ne bi na "sveti travi" doživel tudi nekaj neverjetnih polomov. Daleč največjo senzacijo Wimbledona je leta 1991 pripravil angleški teniški učitelj Nick Brown, ki je Splitčana v drugem krogu izločil s 3:1 v nizih. Brown, ki je bil takrat 591. igralec sveta (najvišje v karieri pa na 145. mestu) in je prejel povabilo organizatorjev, se je do igrišč pripeljal kar s kolesom.

Ivanišević je takrat še igral za Jugoslavijo, že naslednje leto se je pod hrvaško zastavo uvrstil v finale, kjer ga je v napetih petih nizih premagal Andre Agassi. Leta 1994 in 1998 je izgubil finalni obračun proti Petu Samprasu, leta 2001 pa je kot povabljenec osvojil turnir in spisal wimbledonsko pravljico.

1991: Četrtfinale (Ž), Jennifer Capriati (ZDA/9) - Martina Navratilova (ZDA/3) 6:4, 7:5
Martina Navratilova je leta 1990 v finalu ugnala Zino Garrison s 6:4 in 6:1 in osvojila rekordni deveti naslov na sveti travi. Leto zatem je prišla po jubilejni naslov in pri 34 letih izgubila v četrtfinalu proti 15-letni Jennifer Capriati. Ameriška najstnica je postala najmlajša igralka v zgodovini turnirja, ki se je prebila v polfinale, kjer pa jo je izločila Gabriela Sabatini. Navratilovi se prvič po letu 1977 ni uspelo prebiti med najboljše štiri v Wimbledonu.

1994: 1. krog (Ž), Lori McNeil (ZDA) - Steffi Graf (NEM/1) 7:5, 7:6 (5)
Steffi Graf je v Wimbledonu zmagala v letih 1991, 1992 in 1993. Bila je nesporna kraljica svetovnega tenisa, potem ko je Monica Seles počivala zaradi posledic napada v Hamburgu, ko jo je Günther Parche 30. aprila 1993 zabodel z nožem. Nemka je leta 1994 prišla v All England Club v vlogi velike favoritinje. Drugi dan turnirja se je srečala z Lori McNeil. To je bil najtežji mogoči žreb, saj je bila Američanka odlična v igri pri mreži in zelo neugodna za Grafovo. V drugem nizu je dvoboj prekinil dež, kar je bilo kot naročeno za Grafovo, ki se je vrnila in povedla s 5:3, imela je tudi že zaključno žogo za izenačenje na 1:1, a je McNeilovi uspelo izsiliti podaljšano igro, ki jo je dobila s 7:5. Šele drugič v bogati zgodovini Wimbledona se je zgodilo, da je branilka naslova izgubila že v prvem krogu.

1999: 1. krog (Ž), Jelena Dokić (AVS) - Martina Hingis (ŠVI/1) 6:2, 6:0
Martina Hingis je bila ob koncu devetdesetih številka ena ženskega tenisa. Dva tedna pred prihodom v London je Švicarka izgubila izjemen finalni obračun Roland Garrosa. Le tri točke je bila oddaljena od naslova proti Steffi Graf, na koncu pa je v solzah klonila s 4:6, 7:5 in 6:2. Na "sveto travo" (v Wimbledonu je zmagala leta 1997) je prišla slabo pripravljena, kvalifikantka Jelena Dokić jo je z močnimi udarci z osnovne črte odpihnila z igrišča. Avstralka je imela le 16 let, na lestvici WTA je bila na 129. mestu.

2002: 2. krog (M), George Bastl (ŠVI) - Pete Sampras (ZDA/6) 6:3, 6:2, 4:6, 3:6, 6:4
Pete Sampras je osvojil sedem naslovov na "sveti travi". Med letoma 1993 in 2000 je izgubil le enkrat, v četrtfinalu leta 1996 ga je izločil poznejši zmagovalec Richard Krajicek. Leta 2001 je v osmini finala klonil pred Federerjem. Američan nima lepih spominov na zadnji nastop v Wimbledonu. Tretji dan turnirja leta 2002 je bilo na sporedu veliko zanimivih obračunov, zato so organizatorji postavili Samprasa na nepriljubljeno igrišče številka 2, kjer skoraj nikoli ni igral.

George Bastl se je na glavni turnir prebil prek kvalifikacij kot srečni poraženec. 145. igralec sveta je prikazal izjemno igro in tudi v ključnih trenutkih zasenčil Samprasa, ki je deloval popolnoma zmedeno. Bastl je v 3. krogu dobil pravo lekcijo, David Nalbandian ga je odpravil s 6:2, 6:2 in 6:2. Sampras pri 31 letih niti slučajno še ni bil za odpis, septembra je v finalu OP-ja ZDA v New Yorku ugnal večnega tekmeca Andreja Agassija v štirih nizih in končal kariero s 14 naslovi na turnirjih za grad slam.

2002: 2. krog (M), Paradorn Sričapan (TJS) - Andre Agassi (ZDA/3), 6:4, 7:6 (5), 6:2
Sreda, 26. junija 2002, je bila očitno res nekaj posebnega. Poleg Samprasa se je poslovil tudi drugi nosilec Marat Safin, ki ga je s 6:2, 6:4, 3:6 in 7:6 izločil Belgijec Olivier Rochus. Precej večje presenečenje se je zgodilo na osrednjem igrišču. Tretji nosilec Agassi je bil popolnoma nemočen proti Paradornu Sričapanu, ki je zmagovalca iz leta 1992 izločil po uri in 47 minutah. Tajec je sijajno serviral, ključna pa je bila podaljšana igra drugega niza. V tretjem je Agassi povsem popustil.

2003: 1. krog (M), Ivo Karlović (HRV) - Lleyton Hewitt (AVS/1) 1:6, 7:6 (5), 6:3, 6:4
Ko je Lleyton Hewitt 23. junija 2003 stopil na osrednje igrišče, si ni mislil, da bo doživel enega izmed največjih razočaranj kariere. Avstralec je bil branilec naslova in prvi igralec sveta. Šele drugič v bogati zgodovini Wimbledona se je zgodilo, da je branilec naslova klonil že v uvodnem krogu. Enaka usoda je leta 1967 doletela Španca Manuela Santano, ki je izgubil proti Charlieju Pasarellu. Visoki Karlović je bil takrat šele 202. igralec sveta, na glavni turnir pa se je prebil iz kvalifikacij. Prav nič ni kazalo na senzacijo, saj je Hewitt dobil prvi niz po 19 minutah. Hrvat je v drugem nizu začel odlično servirati, dobil je podaljšano igro, nato pa si v tretjem in četrtem nizu z enim brejkom priigral zmago. Karlović je serviral 18 asov.

2004: 2. krog (Ž): Karolina Šprem (HRV) - Venus Williams (ZDA/3) 7:6 (5), 7:6 (6)
Venus Williams je leta 2000 in 2001 dvignila najbolj zaželeni teniški krožnik, v letih 2002 in 2003 pa je izgubila proti sestri Sereni v finalu. 19-letna Karolina Šprem se je veselila uspeha kariere, dvoboj pa je bil nenavaden tudi zaradi napake glavne sodnice. Pri izidu 1:1 v podaljšani igri drugega niza je točko prisodila Hrvatici, čeprav jo je osvojila Williamsova. Nobena igralka ni opazila napake, Venus je nato povedla s 6:3 v podaljšani igri, a ni unovčila treh zaključnih žog. Špremova je nanizala pet točk zapored, nato pa se je prebila vse do četrtfinala, kar je bil njen največji uspeh v karieri. Varaždinka se je lani poročila z Marcosom Baghdatisom, skupaj imata tudi že hčerko Zaharo. Venus je nato osvojila Wimbledon še v letih 2005, 2007 in 2008.

2005: 3. krog (Ž), Jill Craybas (ZDA) - S. Williams (ZDA/4) 6:3, 7:6 (4)
Serena Williams je med letoma 2002 in 2004 trikrat zapored igrala v finalu, krožnik je dvignila leta 2002 in 2003, leta 2004 pa jo je presenetljivo ugnala 17-letna Marija Šarapova s 6:1 in 6:4. Leta 2005 je Američanka prišla na turnir s poškodbo kolena in bolečinami v gležnju. Vseeno je veljala za eno glavnih favoritinj, končalo pa se je s slovesom v tretjem krogu. Tako zgodaj ni izpadla vse od leta 1998. Rojakinja Jill Craybas je izkoristila 34 neizsiljenih napak Serene, kar šestkrat ji je odvzela servis. 30-letna Craybasova se je veselila prve zmage nad igralko elitne deseterice.

2012: 2. krog (M), Lukaš Rosol (ČEŠ) - Rafael Nadal (ŠPA/2) 6:7 (9), 6:4, 6:4, 2:6, 6:4
2013: 1. krog (M), Steve Darcis (BEL) - Rafael Nadal (ŠPA/5) 7:6 (4), 7:6 (8), 6:4
2013: 2. krog (M), Sergej Stahovski (UKR) - Roger Federer (ŠVI/3) 6:7 (5), 7:6 (5), 7:5, 7:6 (5)