Primerjavo med obema igralcema je lahko potegniti, saj imata rojstni dan skoraj natanko 10 let narazen. Legendarni Američan bo 12. avgusta dopolnil 36 let, prvi igralec sveta pa bo 8. avgusta star 26 let. Oba sta bila v svojem obdobju dominantna kot nihče pred njima. Lastita si številne rekorde, a tudi eno zelo bolečo podobnost. Ni jima uspelo zmagati na Roland Garrosu. ''Pistol Pete'' je bil le leta 1996 v polfinalu, Roger pa je lani in letos klonil v finalnem obračunu proti Rafaelu Nadalu.

Do največjih uspehov v dvobojih z večnima tekmecema
Oba sta imela skozi kariero veliko rivalstvo. Sampras je v 12 letih odigral nekaj epskih dvobojev proti Andreju Agassiju. Federer se je zaenkrat 13-krat srečal z Nadalom. Najboljši dvoboj sta odigrala prav v nedeljo, ko se je Baselčan izenačil z Borgom po številu naslovov na sveti travi. Med letoma 1993 in 1997 je Pete tako prevladoval, da so strokovnjaki že napovedovali, da bi lahko osvojil tudi 20 grand slamov. Po ločitvi od Brooke Shields in po začetku romance s Steffi Graf je svojo drugo pomlad doživel Agassi in Pete ni več tako pogosto osvajal lovorik. Prav podobna zgodba se lahko pripeti tudi Rogerju, saj je Nadal vse boljši tudi na ostalih podlagah. V Melbournu in New Yorku res še ni prišel dlje kot do četrtfinala, a že letos bi se to utegnilo korenito spremeniti. Marca je v finalu turnirja serije masters v Indian Wellsu ugnal Novaka Djokovića in dokazal, da je vrhunski na vseh podlagah.

Švicar dobil edini medsebojni dvoboj
Oba asa sta se srečala le enkrat. Bilo je 2. julija 2001 na najbolj primernem mestu za tak dvoboj. Osrednje igrišče v Wimbledonu je bilo tisti ponedeljek zvečer precej pretesno za vse teniške navdušence. Po treh urah in 41 minutah neizprosnega boja, ki je jemal sapo, je takrat 19-letni Švicar končal niz 31 zaporednih zmag Samprasa na Church Roadu. Pri izidu 7:6 (7), 5:7, 6:4, 6:7 (2) in 6:5 je serviral Pete, Roger pa je imel dve zaključni žogi. Federer je z izjemnim forehand returnom poslal žogo mimo nemočnega Samprasa, padel na kolena in si z rokami pokril obraz, ki so ga kmalu oblile solze. To je bila nekakšna predaja krone. Roger je v četrtfinalu v štirih nizih moral priznati premoč ljubljencu občinstva Timu Henmanu. Leto zatem ga je v 1. krogu šokiral Hrvat Mario Ančić, od takrat naprej pa je popoln kralj. 35 zaporednih zmag za pet naslovov pove vse. Pete se je vrnil še leta 2002, a je klavrno izpadel že v 2. krogu proti švicarskemu kvalifikantu Georgu Bastlu.

Pete je bil 12 let v samem vrhu
Sampras, ki je profesionalec postal pri 17 letih, je zablestel kot meteor leta 1989 na OP ZDA. V 2. krogu je v pravem trilerju v petih nizih izločil branilca naslova Matsa Wilandra. Leto zatem je v New Yorku postal najmlajši zmagovalec v zgodovini US Opna. Na poti do finala je izločil Thomasa Mustra, Ivana Lendla (prvič v osmih letih se ni prebil vsaj do finala OP ZDA) in Johna McEnroeja. V finalnem obračunu je s 6:4, 6:3 in 6:2 odpravil večnega tekmeca Agassija. Na naslednji grand slam naslov je čakal vse do Wimbledona leta 1993, ko je začel svojo serijo v All England Clubu. V letih 1993, 1994, 1995 in 1997 je osvojil po dva grand slama. Leta 1996 je pred Wimbledonom edinkrat izpustil pripravljalni turnir v Queensu in v četrtfinalu gladko izpadel proti Richardu Krajicku. Deseti grand slam je osvojil v Wimbledonu leta 1997, ko je v finalu nadigral Francoza Cedrica Piolina. Tudi pred desetimi leti je dež nenehno motil turnir. Dvoboje 1. kroga so morali odigrati celo na tradicionalno prosto prvo nedeljo, saj je skoraj ves prvi teden deževalo. 9. julija 2000 je dosegel svoj veliki cilj. Z zmago nad Patrickom Rafterjem v wimbledonskem finalu je osvojil še 13 grand slam naslov in s tem izboljšal rekord Avstralca Roya Emersona. Piko na i je postavil v zadnjem dvoboju kariere, ko je v finalu OP ZDA ugnal Agassija (to je bila 20 zmaga v 34 medsebojnih obračunih).

Roger je igral tudi v Domžalah
Federer je bil leta 1998 najboljši mladinec sveta. Zmagal je v Wimbledonu, kjer je bil v finalu boljši od Gruzijca Iraklija Labadzeja s 6:4 in 6:4. Slavil je tudi na Orange Bowlu. Na turnirjih ATP je začel igrati julija 1998, dolgo časa je bil blizu vrha, a na največjih turnirjih mu nikakor ni uspelo. Maja 1999 je obiskal tudi turnir v Domžalah. Prebil se je do polfinala, kjer ga je s 7:6 in 6:2 izločil Romun Dinu Pescariu.

Bo že drugo leto ujel Samprasa?
Leta 2002 se je na OP Avstralije in na OP ZDA uvrstil v osmino finala, v Parizu in Wimbledonu pa je klonil že v 1. krogu. Maja 2003 je na pariškem pesku neslavno končal v 1. krogu proti Perujcu Luisu Horni in mnogi strokovnjaki so začeli ocenjevati, da ni igralec za največje turnirje. V Wimbledonu je dokazal, da ni tako. Na poti do prvega grand slam naslova je oddal le niz, v finalu pa je povsem nadigral Marka Philippoussisa. Ko je na začetku februarja 2004 dobil še Australian Open, je postal prvi igralec sveta. Od takrat ga ni nihče niti ogrozil. V nedeljo je dvignil še enajsti zmagovalni pokal na grand slamih. Nikoli mu ni bilo treba tako garati za zmago, prvič je moral odigrati pet nizov. V odločilnem nizu je hudo visel, a ni padel. To je odlika največjih šampionov. Tik pred 26. rojstnim dnevom zaostaja za Samprasom še za tri naslove. Če ne bo kakšnega presenečenja, bi se lahko zgodilo, da bi 6. julija 2008, ko bo znova na sporedu wimbledonski finale, izenačil dosežek Samprasa (predpostavljamo, da bo Roger dobil OP ZDA in OP Avstralije, ne pa tudi Roland Garrosa). Mnogi strokovnjaki v to sploh več ne dvomijo, drugi pa spet opozarjajo, da bo Nadal začel osvajati grand slame tudi na preostalih podlagah. V 13 medsebojnih dvobojih je Roger slavil le petkrat.

O rekordu razmišlja, ni pa obseden z njim
Novinarji seveda ljubijo statistike in tudi Rogerja so po končanem finalu vprašali, če kaj razmišlja o Sampasovemu rekordu. ''Vsekakor je v mojih mislih, vendar tudi če mi ne bo uspelo, ne bom preveč razočaran. On je najbrž najboljši igralec vseh časov, zato njegovega rekorda ni lahko izboljšati. Petkrat sem že zmagal v Wimbledonu, trikrat v Melbournu in trikrat v New Yorku, pa sem se mu šele približal. To dokazuje, kako sijajen igralec je bil. Ne vem, koliko časa bom še lahko igral na tako visokem nivoju. Mislim, da sem odlično pripravljen in da je pred mano še precej uspešnih let. Zelo rad bi izboljšal rekord Peta, ki je zame velik junak, a trenutno še nisem tam,'' je v svojem umirjenem slogu razložil Federer, ki si bo pred začetkom ameriške turneje na trdi podlagi vzel malce odmora.

Aleš Golob