Junija 2021 je 213 centimetrov visoki Američan prejel slovensko državljanstvo in s tem zapolnil vrzel na položaju centra, ki je nastala po poškodbi njegovega rojaka Jordana Morgana. Poteza KZS-ja se je nemudoma izkazala za zadetek v polno, saj je danes 30-letni košarkar odigral eno ključnih vlog pri prvi uvrstitvi Slovenija na olimpijske igre. Blestel je tudi v Tokiu pod petimi krogi, nato pa je slovenski dres nosil še na dveh velikih tekmovanjih.

Lani poleti se je odzval vabilu na priprave za nov kvalifikacijski turnir. Medtem je slovenski potni list prejel tudi Josh Nebo, ki je na koncu dobil prednost pred Tobeyjem. Posvojeni Slovenec, kot je dejal zase, je poleti podpisal za Gran Canario, kjer igra pod taktirko nekdanjega slovenskega kapetana Jake Lakoviča. Po dveh neuspešnih epizodah v Evroligi v dresih Zvezde in Barcelone je v Las Palmasu znova zaživel in kaže zelo dobre igre. Vsaj v bližnji prihodnosti, kot je povedal, pa jih ne bo več v majici s slovenskim grbom.

V Evropskem pokalu ste si že zagotovili končnico, v španskem prvenstvu pa ste trenutno sedmi. Kako ste zadovoljni s sezono do zdaj?
Mislim, da nam gre kar dobro. Dosegli smo nekaj velikih zmag. Tudi doživeli nekaj nenadejanih porazov. Skušali smo jih nadoknaditi na nekaterih tekmah, smo se pa po njih pobrali. Toda to se dogaja v vsaki sezoni. Je nekaj normalnega. Najbolj pomembno je, da napredujemo in se izboljšujemo. Vse bolj smo domači v sistemu, ki ga imamo. Upam, da bomo pravi čas v najboljši formi. Bliža se končnica Evropskega pokala in v takem času želiš rasti v pripravljenosti in se bližati vrhuncu forme. V Španiji se počasi tudi pripravljamo na kraljevi pokal. V Evropskem pokalu se torej borimo za drugo mesto, s čimer bi šli neposredno med osem.

Po enem letu v Beogradu ste se vrnili v Španijo, kjer ste bili predtem že šest let. Je kar nekakšen vaš drugi dom. Kako je biti nazaj? Kanarski otoki niso slaba destinacija za življenje.
Da, res niso slabi (smeh, op. a.). Je kar lepo tukaj. V Španiji zares uživam. Toliko let sem že tu in se imam lepo. Država in vse skupaj mi je všeč. Res sem vesel, da sem nazaj. Kot pravim, uživam. Večkrat sem dejal, da imam kar nekaj teh drugih domov. Sem rekel tudi že, da je Slovenija zame drugi dom (smeh, op. a.). Lahko rečem, da sem se dobro privadil na Evropo. Še posebej Španijo, ki je posebna destinacija zame.

Zadnji dve sezoni sta bili verjetno zahtevni, ko ste imeli omejeno vlogo pri Barceloni in Zvezdi. Še posebej v Beogradu je bilo verjetno v drugi polovici sezone sploh težko. Toda zdaj se zdi, da igrate kot v tistih najboljših letih.
Glavni razlog, da sem prišel nazaj v Španijo, je prav to bolj poznano okolje. Tukaj se bolje počutim. Bolj domače. Želel sem si drugačne vloge v ekipi. Večje oziroma pomembnejše. Ko si v najmočnejših ekipah je včasih težko in je tudi normalno, ker je toliko odličnih igralcev in toliko talenta. Če se stvari ne izidejo, kot si želiš, oziroma ne gredo na tvojo roko, je, kot pravite, vloga lahko hitro omejena. Potem ti kot igralcu ni zabavno biti v taki ekipi. Ni takšen užitek. Želel sem priti sem in prevzeti vidnejšo vlogo. Zdaj uživam v priložnosti, ki jo imam. Samo upam, da bomo tako nadaljevali in še napredovali.

Tudi strelska forma je dobra. Se je z uspešnimi igrami vrnila tudi prava samozavest?
Da, vse je povezano. Ko imaš večjo vlogo, se na parketu bolje počutiš. Bolj čutiš samega sebe. Samozavest je bila zame ključna. Lani sem kar malce izgubil tega samozaupanja na parketu. Kot pravim, je pa za košarkarja to najbolj pomembno. Dobil sem jo nazaj in zato se počutim odlično. Zdaj precej bolj uživam v košarki, kot sem na primer lani.

Jaka Lakovič je še vedno razmeroma mlad trener, a je že dosegel precej in se dobro uveljavil. Bil je izjemen košarkar, kakšen je pa kot trener?
Odličen. Res uživam v igranju zanj. Mislim, da se v njem vidi malo Željka Obradovića, saj je nekaj let igral zanj. Igral sem za Šarunasa Jasikevičiusa in vidim nekaj podobnosti. Sploh kar se tiče teh podrobnosti. Oba verjetno črpata iz časa igranja pri Obradoviću. Kot pravim, predvsem pozornost na podrobnostih. Določene stvari zahteva in tu ni odstopanj. Ni pogajanj. Predvsem, da je ekipa čim bolj disciplinirana. To so zelo pomembne stvari. Hkrati ima tudi svoj način vodenja in svoje ideje. Res se dobro počutim v tej ekipi. Poskrbi, da je nam igralcem čim lažje. Za zdaj res dobro sodelujeva. Košarko vidiva na podoben način. Tako kot jo jaz razumem, jo on uči. Dobro sva se ujela.

Potem se strinjate, da je pred njim zelo svetla prihodnost?
Zagotovo. Že tu je v dobrem položaju. Ne vem sicer, kaj hoče, ampak sem prepričan, da bo, če bo želel Evroligo ali kar koli drugega, to tudi v prihodnosti dosegel. Je na radarju številnih klubov in ljudi. Imel je izjemno igralsko kariero in se že s tem uveljavil. Njegov igralski življenjepis govori sam zase. Tudi trenerski pa je že zelo dober in seveda se strinjam, da ga čaka lepa prihodnost v tem poslu.

Ko ste zapustili Zvezdo, ste imeli veliko ponudb? Je bila mogoče kakšna tudi iz Slovenije oziroma Cedevite Olimpije?
Imel sem precej jasno idejo, da se želim vrniti v Španijo. Na kratko sem govoril s športnim direktorjem Olimpije Chechujem Mulerom, s katerim sva dolgo sodelovala v Valencii, ampak je bilo jasno, da želim nazaj v Španijo. Tako ni bilo nič konkretnega. Precej hitro sem se odločil. Sem pa seveda tudi pomislil na Slovenijo.

Kakšna je vaša prihodnost v slovenski reprezentanci? Ste morda že odigrali zadnjo tekmo za Slovenijo?
Nikoli ne želim reči, da je nečesa kar konec, ker ne vem, kaj prinaša prihodnost. Ampak kar se tiče bližnje prihodnosti, ne načrtujem igranja. Zagotovo ne bom igral poleti, da tako rečem. Za prihodnost pa ne bom rekel dokončno ne, saj ne vem, kaj ta, kot pravim, prinaša. Poleti me ne bo zraven, saj se po tako naporni sezoni in toliko potovanjih res veselim poletja z družino doma v ZDA. Da bo malce bolj mirno.

To velja tudi za februarsko kvalifikacijsko okno?
Tako je. Tudi tedaj me ne bo.

Sorodna novica Poškodba Josha Neba prinaša dodatne skrbi v slovensko reprezentanco

Ste zato izpustili tudi novembrski tekmi?
Novembra me je prišla obiskat družina iz ZDA. Že nekaj časa smo to načrtovali. Odločil sem se, da se posvetim družini. Ne pridejo velikokrat v Evropo. Mama je prišla prvič in prišli so na rojstni dan hčerke.

Vas je po poškodbi Josha Neba kdo iz reprezentance kontaktiral, kako naprej?
Govorili smo pred novembrskim oknom. In takrat sem dal vedeti, kako razmišljam in kakšna je moja odločitev za naprej. Povedal sem, kaj si mislim glede prihodnosti. Kot pravim, ne bom govoril za daleč naprej, saj ne vem, kaj bo, kar se tiče bližnje prihodnosti, pa se ne vidim v reprezentanci. Nič slabega ne mislim in ne želim, da se razume s kakšnim takim tonom. V reprezentanci sem res užival.

Poleti ste prišli na priprave pred olimpijskimi kvalifikacijami. Potem se je pridružil še Nebo in dobil prednost. Ste bili zelo razočarani?
Ne vem … Ne bom rekel, da sem bil razočaran. Odločitev je bila sprejeta z namenom, da je najboljša za reprezentanco in ji daje najboljše možnosti za uvrstitev na olimpijske igre. Tudi jaz sem želel, da gre Slovenija v Pariz. Podpiram reprezentanco in soigralce, s katerimi sem toliko let igral. Rad jih imam in jim privoščim uspeh. Navijal sem zanje. Torej čutili so, da je takšna odločitev najboljša. Takšna je košarka in takšno je življenje. Seveda bi rad šel na kvalifikacije in imel priložnost, da se borim za olimpijske igre. Zato sem tudi prišel na priprave. Ampak na koncu je bila odločitev drugačna in jo seveda spoštujem. Brez kakršne koli zamere. Vse samo pozitivno.

Kakšna izkušnja so bila ta tri leta z reprezentanco, ko ste igrali na olimpijskih igrah, svetovnem in evropskem prvenstvu?
Izjemna. Res sem užival. Ekipa je bila odlična. Imel sem priložnost igrati s košarkarjem, kot je Luka Dončić. Ko igraš s takim košarkarjem, te postavi na največji oder. Daje ti priložnost, da zmaguješ. Res sem rad igral s temi fanti. Bilo je zelo zabavno. Imeli smo izjemno kemijo med sabo. Vidi se, da se fantje dobro razumejo, so povezani in res jim je mar za soigralce. Vidi se, da res uživajo v igranju za Slovenijo in so radi v reprezentanci. Košarka, kakršno smo igrali, je zabavna. Bili smo prava ekipa in res sem se imel lepo. Imel sem priložnost, da sem šel na vse te kraje in doživel največja tekmovanja. Dobil sem izkušnje, o katerih kot košarkar predtem nisem niti sanjal. Zagotovo jih ne bom nikoli pozabil. Ob tem sem še spoznal in raziskal državo, ki je predtem nisem poznal. Zdaj jo obožujem in lahko rečem, da je skriti biser v Evropi. Ljudje so navdušeni nad nekaterimi državami, a kar se tiče Slovenije, je res prečudovita. Vsakič, ko sem tam, čutim res pristno vez z ljudmi in državo. Sem jo vzljubil. Vedno sem dal vse za reprezentanco in ekipo. Vse je bilo pristno. Čutil sem povezanost s soigralci in državo. Vsakič, ko sem prišel, sem prišel, ker sem hotel, ne ker bi moral. Moja žena je Španka in nisem potreboval evropskega potnega lista. Od zunaj se je tako zdelo in je marsikdo rekel, da to delam zaradi državljanstva. Nisem, sem zaradi priložnosti. Za izpolnitev sanj košarkarja. Začelo se je s priložnostjo, da grem na olimpijske igre. Potem pa se je to razvilo v tri lepa leta. Ene najlepših izkušenj, ki sem jih doživel kot košarkar. Res sem hvaležen za vse skupaj.

Je bilo na začetku nenavadno zastopati oziroma igrati za tujo državo?
Malce pa res (smeh, op. a.). Ko sem prvič slišal himno in seveda nisem poznal besedila, ne jezika, je bilo malce čudno. Igralci so mi povedali, kaj naredimo pred tekmo. Tako smo si ob himni dali roke na ramena. Prvič, ko smo to storili, se mi je zdelo malce smešno, kajti nisem od tu in je bil nekoliko čuden občutek. Ampak hitro sem začutil, da smo skupaj v tem, da sem del ekipe in da so me fantje res sprejeli. Sem bil posvojen Slovenec.

Sorodna novica Lakovič: Biti trener je precej bolj stresno kot biti košarkar

Vzljubili so vas tudi navijači. Ste čutili to podporo?
Seveda. Čutil sem njihovo naklonjenost. Še vedno, ko se srečamo na letališču na primer ali kjer koli drugje, me Slovenci velikokrat pridejo pozdravit. Povedo, da so iz Slovenije, in se počutim, kot da smo res povezani. Tudi sam se čutim malo Slovenca. Imamo posebno vez. Če sem v Ljubljani ali kje drugje v Sloveniji, pa sploh. Me večkrat pozdravljajo. Občutim podporo in res obožujem to povezanost z navijači.