To se je prvič v zgodovini odvilo na črni celini, Južnoafričani pa so ga, z manjšimi napakami, uspešno izpeljali. 19. mundial bo najlepše v spominu ostal Špancem, ki so v finalu z 1:0 odpravili izbrano vrsto Nizozemske in postali svetovni prvaki. Najboljši igralec prvenstva je bil Urugvajec Diego Forlan, najboljši strelec in hkrati tudi najboljši mladi igralec pa nemški napadalec Thomas Müller, ki je, tako kot Forlan, Wesley Sneijder in David Villa, zadel 5 golov, a hkrati podelil tudi tri podaje (ostali trije po eno). Zlato rokavico je prejel Iker Casillas (na turnirju je prejel le dva zadetka), FIFA Fair play trofejo pa španska izbrana vrsta.

Evropski nogomet obarvan črno-modro
Klubski nogometni svet 2009/10 je nedvomno pripadel Interju, ki je osvojil skoraj vse, kar se je osvojiti dalo. V domačem prvenstvu si je v zadnjem krogu z zmago nad Sieno (0:1) zagotovil še 18. naslov prvaka, v finalu Pokala Italije je na rimskem Olimpicu ugnal Romo (0:1). José Mourinho, ki je po sezoni odšel k madridskemu Realu, je Inter z zmago v finalu nad Bayernom (2:0) popeljal tudi na evropski vrh, pod vodstvom novega menedžerja Rafaela Beniteza pa so črno-modri v Združenih Arabskih Emiratih postali še svetovni klubski prvaki (3:0). Atlético Mardid je v Hamburgu z zmago nad Fulhamom (2:1) osvojil Evropsko ligo, 27. avgusta pa se je v Monaku veselil še zmage v Superpokalu (0:2). V Španiji se je naslova veselila Barcelona, v Angliji Chelsea, v Bundesligi pa Bayern. Francosko krono je prvič po 18 letih osvojil Olympique iz Marseilla.

Onkraj Atlantika so Pokal Libertadores dvignili nogometaši brazilskega Internacionala, ki so po finalnih tekmah s skupnim izidom 5:3 odpravili Guadalajaro, Pokal Sudamericana pa je prvič v zgodovini osvojil Independiente. V Združenih državah Amerike so Colorado Rapids v finalu MLS-pokala z 2:1 odpravili Dallas.

Tragična nesreča še pred odprtjem ZOI-ja
Leto 2010 nam je postreglo še z zimskimi olimpijskimi igrami v Vancouvru, kjer se je med dobitnice medalj vpisala tudi Slovenija. Še pred odprtjem iger pa je, žal, prišlo do tragične nesreče gruzijskega sankača Nodarja Kumaritašvilija, ki je zdrsnil s steze in treščil v nezaščitena stebra. Na otvoritveni slovesnosti se je na pokojnega olimpijca spomnilo vseh 2621 športnikov iz 82 držav. Najuspešnejša država je bila Kanada, ki je pobrala 26 medalj, od teh kar 14 zlatih. Na drugem mestu je Nemčija osvojila 30 odličij (10 zlatih), na tretjem pa so igre končale Združene države Amerike, ki so osvojile kar 37 kolajn, od katerih pa je bilo najžlahtnejših 'le' 9. Povsem je razočarala Avstrija, zlasti v alpskem smučanju, saj je osvojila 'skromnih' 16 kolajn (v alpskem smučanju pol manj kot na prejšnjem OI-ju v Torinu).

Ammann razred zase
V kraljevi disciplini alpskega smučanja sta olimpijsko zlato osvojila Didier Defago (Švica) in Lindsey Vonn (ZDA), v supervelelslalomu sta bila najhitrejša Aksel Lund Svindal (Norveška) in Andrea Fischbacher (Avstrija), v veleslalomu pa Carlo Janka (Švica) in Viktoria Rebensburg (Nemčija). V slalomu je bil v moški konkurenci presenetljivo najhitrejši Italijan Giuliano Razzoli, pri ženskah je olimpijska prvakinja postala Maria Riesch, ki je dobila tudi superkombinacijo. Pri moških je ta naslov pripadel Bodeju Millerju. V svetovnem pokalu sta veliki kristalni globus osvojila Janka in Vonnova.

V smučarskih skokih je bil v Whistlerju razred zase Švicar Simon Ammann, ki je ponovil uspeh izpred osmih let v Salt Lake Cityju ter postal olimpijski prvak na mali in veliki skakalnici. Na ekipni tekmi je bila najboljša reprezentanca Avstrije (Wolfgang Loitzl, Andreas Kofler, Thomas Morgenstern in Gregor Schlierenzauer), ki je bila boljša od Nemčije in Norveške. Tudi v svetovnem pokalu je bil švicarski 'Harry Potter' najboljši, pred drugouvrščenim Schlierenzauerjem je imel ob koncu sezone 289 točk prednosti. Na novoletni turnerji je bil najboljši Avstrijec Kofler.

Blackhawksi prvič po 49 letih
V najmočnejši hokejski ligi na svetu so Stanleyjev pokal prvič po letu 1961 dvignili hokejisti Chicago Blackhawks, ki so na poti v finale odpravili Nashville, Vancouver in San José, v finalu pa so s 4:2 ugnali še Philadelphio in končali drugi najdaljši niz brez naslova prvaka v zgodovini Lige NHL (New York Rangersi so leta 1994 končali kar 54-letno pokalno sušo). Najkoristnejši igralec sezone je postal kapetan Vancouvra Henrik Sedin, MVP finala pa kapetan Chicaga Jonathan Toews. Olimpijski prvaki so z zlatim golom Sidneyja Crosbyja na tekmi proti ZDA postali Kanadčani (kanadski uspeh so dopolnile še hokejistke), v Ligi Ebel pa se slovenskima hokejskima ekipama, Jesenicam in Olimpiji, ni uspelo uvrstiti v končnico. Avstrijski prvaki so tretjič v zgodovini postali hokejisti iz Salzburga, ki so v finalni seriji s 4:2 odpravili Linz.

Američani brez prave konkurence
Med 28. avgustom in 12. septembrom je potekalo tudi svetovno prvenstvo v košarki, ki ga je gostila Turčija. Na turnir se je uvrstilo 24 ekip, med njimi tudi Slovenija, ki je zaigrala v četrtfinalu in izpadla proti gostiteljem. Naslov prvaka so prvič po letu 1994, ko so v finalu s 137:91 odpravili Rusijo, osvojili košarkarji Združenih držav Amerike, ki na turnirju niso izgubili tekme, še največ težav pa so imeli v skupinskem delu proti Brazilcem (70:68). V finalu so brez težav premagali gostiteljico Turčijo (81:64), naziv najkoristnejšega igralca je prejel košarkar Oklahoma City Thunderja Kevin Durant (odigral je 9 tekem, dosegal 22,8 točk na tekmo in zbral 205 točk na celotnem turnirju). V peterko turnirja so se poleg Duranta uvrstili še Luis Scola (Argentina), Linas Kleiza (Litva), Hedo Turkoglu (Turčija) in Miloš Teodosić (Srbija).

Lakersi vrnili za finale izpred dveh let
Naslov evropskega klubskega prvaka je osvojila Barcelona, ki je v finalu odpihnila Olympiacos (86:68), najkoristnejši igralec Evrolige je bil Teodosić (Olypmpiacos). Eurocup je pripadel Valencii, ki je v finalu strla odpor Albe iz Berlina (67:44), v najmočnejši košarkarski ligi na svetu, Ligi NBA, pa so se košarkarji Los Angeles Lakersov maščevali svojim največjim rivalom Boston Celticsom za poraz v finalu leta 2008 (4:2). O zmagovalcu je odločala zadnja, sedma tekma, ki so jo pred polnim Staples Centrom v Los Angelesu s 83:79 dobili domači košarkarji. Najkoristnejši igralec lige je še drugič zapored postal LeBron James, najkoristnejši igralec finala pa Kobe Bryant.

Sanjsko leto Nadala in Wozniackijeve
Teniški svet je bil prepojen z uspehi španskega maestra in evropskega športnika leta Rafaela Nadala in danske lepotice Caroline Wozniacki. Španec je osvojil sedem turnirjev, zaokrožil karierni grand slam in še drugič sezono končal kot najboljši tenisač na svetu (prvič leta 2008). Dobil je vse tri peščene turnirje ATP-serije, na Odprtem prvenstvu Francije je zmagal še petič v zadnjih šestih letih. V sezoni 2010, ki jo je končal s kar 3.305 točkami naskoka pred drugouvrščenim Rogerjem Federerjem, je z nagradami zaslužil dobrih 10 milijonov ameriških dolarjev. Prvič pa je sezono kot številka 1 ženskega tenisa končala tudi Wozniackijeva, ki je leto začela slabše, nato pa proti koncu polagala turnir za turnirjem in zasluženo postala najboljša tenisačica na svetu. V letu 2010 je osvojila šest turnirjev, zaigrala je tudi v finalu zaključnega turnirja v Dohi, kjer je klonila pred Kim Clijsters. Prek nagrad je pospravila slabih 4,5 milijonov dolarjev, sezono pa je zaključila s 1.250 točkami prednosti pred najbližjo zasledovalko, Rusinjo Vero Zvonarjovo.

Rudisha podrl svetovni rekord
Kraljica športa atletika nam je letos poleg vsakoletnih turnirjev postregla s svetovnim dvoranskim prvenstvom v Dohi in evropskim prvenstvom v Barceloni. V Dohi so bili po pričakovanjih najuspešnejši ameriški športniki (17 kolajn), v Barceloni pa Rusi (24). Mednarodna atletska zveza je izpeljala tudi prvo Diamantno ligo, na svetovnem prvenstvu v polmaratonu so bili najuspešnejši kenijski tekači. Atleti so podrli šest svetovnih rekordov: v teku na 800 m je najboljši čas postavil Kenijec David Rudisha (1:41,01), v cestnem teku na 10 (26:44) in 15 km (41:12) je rekord podrl Kenijec Leonard Komon, v polmaratonu pa Eritrejec Zersenay Tadese (58,23).

Lemaitre premagal mejo 10 sekund
V ženski konkurenci smo bili priča dvema svetovnima rekordoma: kladivo je Poljakinja Anita Wlodardczyk zalučala rekordnih 78,30 m, 25-kilometrski cestni tek pa je Kenijka Mary Keitany pretekla v rekordnih 1:19,53. Usain Bolt je že pred začetkom sezone napovedal, da nima namena podreti svetovnega rekorda, tekom leta so ga pestile tudi številne poškodbe. Francoz Christophe Lemaitre je postal prvi belec v zgodovini, ki je v teku na 100 m premagal mejo 10 sekund (9,98), atleta leta pa sta postala Rudisha in Hrvatica Blanka Vlašić, ki je v Splitu skoraj podrla svetovni rekord Štefke Kostadinove (2,09 m). Po zagotovljeni zmagi je trikrat podrla letvico na 2,10 m.

Vettel na zadnji dirki do naslova
Leto 2010 je bilo zelo razburljivo tudi v svetu formule ena, kjer so se za naslov prvaka na zadnji dirki v Abu Dabiju borili kar štirje dirkači: Fernando Alonso (Ferrari), Mark Webber, Sebastian Vettel (oba Red Bull) in Lewis Hamilton (McLaren). Alonso bi lahko postal najmlajši dirkač v zgodovini s tremi naslovi prvaka formule ena, a mu je veselje preprečil komaj 23-letni Nemec Vettel, ki je bil na zadnji dirki sezone preprosto razred zase in jo je končal kar 10 sekund pred najbližjim zasledovalcem Hamiltonom. Alonso je bil šele sedmi.

Šampionsko leto Jorgeja Lorenza
Svet motošporta je pretresla tragedija v razredu Moto 2 na dirki za VN San Marina 5. septembra, ko se je na stezi hudo poškodoval komaj 19-letni japonski motorist Šoja Tomizava in preminil ob 14.21 v bolnišnici. Dirke so se kljub tragediji nadaljevale. Najboljši v elitnem razredu MotoGP je bil Jorge Lorenzo (Yamaha), ki si je naslov prvaka zagotovil že pred zadnjo tekmo v Valencii. Drugo mesto je osvojil Dani Pedrosa (Honda), tretji pa je bil 6-kratni prvak v MotoGP-ju Valentino Rossi. V razredu Moto 2 je prvak postal Toni Elias (Moriwaki), v razredu 125 ccm pa Marc Marquez (Derbi).

Plavalci leto sklenili v Dubaju
V svetu plavanja je bilo zlasti vroče na evropskih tleh, kjer sta se odvila dva evropska prvenstva - v odprtem bazenu v Budimpešti in v kratkem bazenu v Eindhovnu. Na Madžarskem so se najbolj izkazali ruski plavalci in plavalke, ki so osvojili kar 28 kolajn, nato so se zvrstile Nemčija (20 kolajn), Francija (23), Velika Britanija (19) in Italija (17). V Eindhovnu sta bili najboljši Nemčija in gostiteljica prvenstva (22 kolajn), tretja najuspešnejša država je bila Madžarska z 9 kolajnami (od teh 6 zlatih).

Proti koncu leta so se plavalci pomerili še na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih v Dubaju, kjer so bili Američani razred zase (25 kolajn), sledile so jim Rusija, Španija, Kitajska in Francija. Prvo ime prvenstva je bil Američan Ryan Lochte, ki je osvojil 7 kolajn, od teh kar 6 zlatih.

Kolesarstvo: Italija - Španija 2:1
Svet kolesarstva je bil, vsaj kar se tiče dirk velike trojice, odet v italijansko zastavo. Dirko po Italiji je dobil Ivan Basso, dirko po Španiji pa Vincenzo Nibali. Dirka po Franciji je v izjemni končnici pripadla Špancu Albertu Contadorju, ki pa se je proti koncu leta znašel v nemilosti protidopinške komisije WADA. Na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Avstraliji sta zlati odličji pobrala Norvežan Thor Hushovd in Švicar Fabian Cancellara.

Francozi rokometni evropski prvaki
Svetovni prvaki v odbojki so postali Brazilci, ki so v finalu strli odpor Kubancev, prvakinje pa Rusinje, ki so v finalu ugnale Brazilke. Na evropskem prvenstvu v rokometu so Francozi še drugič v zgodovini postali evropski prvaki, v finalu so s 25:21 na kolena spravili reprezentanco Hrvaške. Evropski klubski prvaki so z zmago nad Barcelono postali rokometaši Kiela (34:36). Naslov evropskih prvakinj so osvojile Norvežanke.

Zmaga v Super Bowlu romala v New Orleans
Svet ragbija je pripadel reprezentanci Francije, ki je s še 17. naslovom v Pokalu šestih narodov zaokrožila grand slam. V Superligi so Wigan Warriorsi v finalu z 22:10 premagali St. Helens za še drugi naslov v klubski zgodovini. V ameriški bejzbolski ligi se je zmage v svetovni seriji veselila bejzbolska ekipa iz San Francisca, ki je v finalu brez večjih težav ugnala Texas Rangerse. V Super Bowlu so se pomerili Indianapolis Coltsi in New Orleans Saintsi. Na Sun Life stadionu v Miamiju so slavili nogometaši New Orleansa, ki so Coltse premagali z 31:17. Najkoristnejši igralec Superbowla je postal podajalec Saintsov Drew Brees. Med polčasoma je nastopila glasbena skupina The Who.