Uroš Ahčan je pred kratkim svoje življenje in delo popisal v knjigi Skalpel. Foto: Val 202
Uroš Ahčan je pred kratkim svoje življenje in delo popisal v knjigi Skalpel. Foto: Val 202

V rubriki Dodatne številke gostje aktualne epizode odgovarjajo na vaša vprašanja, ki ste jih posredovali po poslušanju originalne epizode. Prejšnji teden je v epizodi 256 gostoval kirurg Uroš Ahčan, ki v nadaljevanju članka odgovarja na vaša vprašanja.

Vabljeni k branju, poslušanju in postavljanju vprašanj

Celoten pogovor z Urošem Ahčanom;
− gost epizode #stevilke257 bo boksarka Ema Kozin. Imate vprašanje zanjo? Pošljite ga na ta naslov, odgovor dobite naslednji teden!
Naročite se na podkast Številke; arhiv vseh oddaj iz 11 sezon.

Kirurg je v prvem pogovoru govoril o pomenu priprav, tako da v operacijski dvorani ni prostora za strah. Vseeno pa se lahko zgodijo nepredvidene situacije, "ki naženejo strah v kosti. V primeru plastične kirurgije so to lahko alergične reakcije, dihalne stiske, hude krvavitve, hude opeklinske poškodbe in hude okužbe, skratka, nepričakovani zapleti, ko je lahko ogrožena funkcija ali celo življenje bolnika. Kirurge je strah zlasti tistih nepredvidljivih situacij, ki niso pod nadzorom kirurške ekipe, pa pomembno vplivajo na izid zdravljenja."

Sorodna novica Skalpel − simbol težkega dela zdravstvenih delavcev in opomnik, da je cena uspešne kariere visoka

Vojne in neumnost voditeljev vzbujajo strah
O lastnem strahu pa je nadaljeval: "Strah je čustveno stanje in zelo subjektiven pojem, je vrojeno čustvo, ki nas opozarja na nevarnost in kdaj celo omogoči preživetje. Živimo v svetu, ki v ljudeh vsako minuto vzbuja strah in prek sporočanja slabih novic zasleduje cilje kapitala. Nepredvidljivi naravni pojavi, vojne in neumnost in omejenost svetovnih voditeljev tako vzbujajo upravičen strah."

Pesimist o javnem zdravstvu
Kadar koli se je v zadnjem času pojavil v javnosti, je precej pesimistično govoril o položaju javnega zdravstva. Na vprašanje, ali sploh še vidi rešitev za slovensko zdravstvo, pa je odvrnil: "Po naravi sem vedno optimist. Vendar ko se kljub trudu, želji, sestankovanjem, predlogom in argumentom dve desetletji ne premakneš z mrtve točke in v ospredju ni hitra, kakovostna storitev za bolnike, strokovno znanje in razvoj ter novi načini zdravljenja, potem je to zadosten pogoj za pesimizem."

Sorodna novica Sezona 11

Tudi zdravniki imajo težke preizkušnje
Rad govori o pomenu in vlogi empatije. Zaveda se, da vsi zdravniki nimajo ustrezne kapacitete za sporočanje novic o smrti. Ali se je torej empatije mogoče naučiti? "Delno ja. Večjo vlogo imajo genetika, značaj, življenjske izkušnje in modrost. Medicinske fakultete po svetu in tudi pri nas so vse bolj usmerjene v memoriranje podatkov in veliko balasta, ki ne daje nobene dodane vrednosti v odnos med bolnikom in zdravnikom. Vse ljudi, tudi zdravnike, spremenijo težke preizkušnje in izzivi ter lastne življenjske izkušnje."

Takoj vidi v ozadje TV-serij
V knjigi Skalpel je pisal tudi o seriji Naša mala klinika (NMK). Seveda je videl tudi nekaj tujih serij: "So boljše in slabše, pri vseh hitro ocenim, ali so pri ustvarjanju sodelovali tudi strokovnjaki zdravstvene stroke ali so v ospredju zgolj kostumi in romantična zgodba. Velik del scenarija tudi v NMK-ju temelji na realnih situacijah. Zaradi scenarista (Marko Pokorn, op. a.) in fantastične igralske zasedbe bi za najboljšo izbral kar Našo malo kliniko."

Celotni pogovor z Urošem Ahčanom