Na podkastu Številke se sedmo sezono ukvarjamo z ekstremi. Tokrat smo pod lupo vzeli matematika Matjaža Homarja, ki je predstavil svojo ekstremno strast po brskanju zgodovine in statistike nogometnega kluba Olimpija. Svoje delo objavlja na družbenih omrežjih kot OptaŽabar, deluje pa tudi na spletni strani Enotnost. Vabljeni k branju povzetka in poslušanju celotnega pogovora.

V javnosti ste znani kot OptaŽabar, statistični kronist nogometnega kluba Olimpije. Ali poleg tega zbirate še kakšne druge podatke?
Zapisujem vse, kar je mogoče o Olimpiji. To skušam zbrati v bazo in iz nje potegniti zanimive podatke, ki bogatijo naš nogomet. Tekme gledam malenkost drugače kot preostale. Včasih si rečem, kako bi bilo dobro, če bi zadel določen nogometaš, ki ima ravno danes rojstni dan, saj bi s tem postal prvi nogometaš z golom po 25 letih ... To mi je nekaj fascinantnega. Veliko ljudem to nič ne pomeni, meni pa predstavlja dodano vrednost.

To ste začeli delati leta 2009, ko se je Olimpija vrnila v Prvo ligo. Se spomnite trenutka, ko ste se odločili, da boste začeli podrobno spremljati nj ihove nastope.

Ko sem poslušal prenose nogometnih tekem, so se komentatorji ob določenih dogodkih spomnili nekdanjih tekem in kakšnega zanimivega podatka. Meni spomin ne seže tako daleč oziroma se zamegli, zato bi bilo dobro, da bi si zapisal določene stvari. Začel sem s postavami, ocenami in menjavami. Vse skupaj je postalo nepregledno. Okrog leta 2014 sem na Twitterju videl profil MisterChip, ki se ukvarja s statistiko. Napisal je neki zanimiv podatek − o prvem golu Urugvajca v zgodovini izločilnih bojev nogometne Lige prvakov na rojstni dan. Kako je to vedel? Drugače seveda ni šlo kot z elektronsko bazo, zato sem vse podatke tudi sam prenesel na računalnik. Hkrati sem zbral vse podatke za 100 let nazaj in vnesel v Excel, kjer lahko zdaj ustvarjam.

Stoletje gotovo pomeni veliko bazo. Kako velika je?
Ogromna. Če štejem vse celice, jih je že več kot milijon. Vključno s torkovo tekmo Olimpija − Bravo je uradnih tekem 3032. Med te nisem štel prijateljskih. Za vse skupaj sem potreboval približno pet let dela.

Ali v vaši bazi kaj manjka?
Zapisane so vse tekme, nimam pa čisto vseh postav. Manjka mi približno 40 tekem. Na določenih tekmah imam pet ali šest igralcev, nimam pa celotne enajsterice. Imam torej približno 99-odstotno uspešnost. Večinoma mi manjkajo tekme med letoma 1945 in 1955. To je slabo pokrito obdobje.

Obstaja možnost, da dobite tudi te podatke?
Da, če bi se zapeljal v kak arhiv v Beograd. Moja kolega sta bila že v arhivu v Zagrebu in dobila kar nekaj uporabnih podatkov. Morda nam uspe tudi z beograjskim arhivom. Ta luknja sicer ne vpliva na celotno bazo, a če si zbiratelj, moraš imeti vse. Seveda se da normalno vse operirati, le kak igralec bi imel kakšen nastop več.

Vsaka ogromna baza lahko ponuja ogromno materiala, iz katerega se lahko izluščijo zgodbe. Kako bi, denimo, povezali Olimpijo in številko 181 (to je številka te epizode)?
Če pogledam leksikonski vrstni red vseh 883 igralcev Olimpije, na 181. mestu najdem Vita Dimitrijevića. To je bil zvezni igralec, ki je za Olimpijo igral v letih 1975 in 1976. Prišel je iz Radničkega. Po koncu sezone 1976/1977 se je skregal z nekdanjim trenerjem Dragoljubom Miloševićem. Dobil je ponudbo, da gre igrat za New York Cosmos. Bil je prvi primer nogometaša Olimpije, ki je prestopil v ZDA, kjer je igral s Pelejem in Franzem Beckenbauerjem.

Sorodna novica 100-odstotnih priložnosti v nogometu ni oziroma so v resnici 30-odstotne

Poznate kar nekaj osebnih zgodb nekdanjih nogometašev, z njimi se kar nekajkrat slišite.
Predvsem sem v stiku z Janezom Zupančičem, to je nekdanji igralec in trener Olimpije. Vodi društvo veteranov Olimpije. Včasih mi manjkajo podatki, od kod je kdo prišel v Olimpijo in kam je odšel. Pokličem Janeza, ker želim preveriti posamezen podatek, pogosto mi da kar številko in pokličem tega nogometaša. Pogosto potem pademo v zanimive debate. Veseli so, če jih kdo pokliče, radi obujajo spomine. To jim res nekaj pomeni. Zdi se mi, da je klub kar pozabil nanje.

V kakšnem smislu?
Veliko legend sploh ne hodi na tekme, niti ne dobijo povabila. Imeli so nesoglasja. Ko imajo določene legende rojstni dan, klub tega vedno ne objavi na družbenih omrežjih. Po pravici povedano, se mi zdi to neumno. To so igralci, ki so klubu res nekaj dali in si zaslužijo vsaj kakšno objavo.

Več kot 800 nogometašev se je zvrstilo v klubu. Kakšna so merila zvestih navijačev, da nekdo dobi oznako klubska legenda?
To je težko opredeliti. Ne moreš samo pogledati število odigranih tekem, treba je pogledati tudi učinek. Robert Prosinečki je odigral manj kot 40 tekem, pa vsi vemo, kam ga uvrščamo. Nekateri so odigrali tudi več kot 100 tekem, pa se jih nihče več ne spomni. Veličina igralca, kako se vede, kakšen stik ima z navijači, da ni prestopil h kakšnemu tekmecu ... Vse to dela legende. Vsem tistim, ki so za Olimpijo igrali v nižjih ligah, bi pred stadionom postavil spomenik.

Kateri podatek vas je v dolgem kopanju zgodovine najbolj presenetil?
Septembra leta 1986 je Olimpija igrala v enem obskurnem pokalu LNZ (ljubljanske nogometne zveze). Ko se danes pogovarjam z nekdanjimi igralci, se tega nobeden ne spomni. Olimpija je v četrtfinalu tega pokala igrala proti ekipi iz Kliničnega centra − imenovali so se UKC Ishias. Olimpija je tekmo dobila z 9:0, Jože Prelogar je dal štiri gole, Darko Stojanović pa tri. Velikokrat, ko brskam po poročilih tekem, opazim zelo zanimive stvari, ki so se dogajale med tekmo. Tako je bila nekoč neka tekma prekinjena zaradi pretepa, drugič je Olimpija dobila tekmo zaradi žreba, ker takrat še niso imeli povratnih tekem. Ko pa je ravno govor o številki 181 − 181. uradna tekma Olimpije je bila odigrana leta 1935, ko je na stadionu ob Dunajski cesti, kjer danes stoji bencinska črpalka, igrala proti beograjskemu Basku in zmagala s 3:1. Sodnik je v 10. minuti prekinil tekmo in so imeli minuto molka na spomin na ubitega kralja Aleksandra I.

Najbolj presenetljivi podatek pa govori o koreninah kluba.
Pri letnicah in obstojih kluba so vedno polemike. Ugotovili smo, da Olimpija dejansko ne izhaja iz Ilirije, kot se je prej mislilo. Leta 1936 naj bi navidezno prišlo do združitve ljubljanskih klubov Ilirije in Primorja. A kluba se dejansko nista združila, nikjer ni bilo formalno to zapisano. Mediji so objavljali, da je prišlo do združitve, najbrž so želeli obdržati bazo navijačev obeh klubov. Leta 1929 je newyorška borza doživela kolaps, nekaj let pozneje se je to poznalo tudi v našem prostoru. Ljubljana je imela približno 40.000 ljudi, zato je težko vzdrževala dva relativno velika kluba. Večkrat so se pojavili indici o združitvi, a do tega nikoli ni prišlo. Ilirija je razpustila svojo nogometno sekcijo. Primorje, ki je bil akademski klub, se je odcepilo od lastnega kluba in nogometno sekcijo preimenovalo v SK Ljubljano, za katero pa je prišlo igrat nekaj nekdanjih igralcev Ilirije. Če pogledamo DNK kluba, se vije od leta 1920, ko je bilo ustanovljeno Primorje, do danes. Vmes so se zgodile pravne ovire, a če pogledamo navijače, stadion in barve, to se vse vleče od leta 1920.

Kako pa se je klub odzval na to zgodovinsko spoznanje? V grbu ima še vedno zapisano letnico 1911.
Obvestil sem jih o tem, a za zdaj tega ne mislijo spreminjati. Imajo dovolj drugega dela, kot pa se ukvarjati z letnico. Morda se bo to nekoč spremenilo. Če gledate stare časopise, se pogosto omenja letnica 1945, po vojni je jugoslovanska zveza vsem klubom dodelila to letnico, kot da bi vsi začeli vse znova. Omenja se tudi letnica 1962, ko je Olimpija postala akademski klub. Krožijo resnične letnice. 1911 pa je nastala v začetku 90. let, klub ga ima za uradno letnico, je pa to rojstvo Ilirije, prvega slovenskega kluba na naših tleh. Ta letnica zaznamuje začetek ljubljanskega nogometa, ne pa nogometa.

Prej ste omenjali pravne ovire. Najbrž imate v mislih dogodke leta 2005, ko je Olimpija razpadla. Pravno gre za različna subjekta. Zvesti navijači na to gledate drugače.
Pravno ni vedno logično. Že recimo na začetku tega stoletja sta bila Zidarjeva in Schollmayerjeva Olimpija dva različna pravna subjekta, ki sta dolgovala ogromno denarja. Če bi hotel te dolgove poplačati, ne more, ker sta oba subjekta zaprta. Olimpija je leta 2005 nastala kot pravno nov klub, a za seboj je potegnila igralce, barve, stadion in predvsem navijače. To v mojih očeh in drugih nogometašev predstavlja klub. Zelo podoben primer je bil v Italiji pri Napoliju. Klub je leta 2004 bankrotiral, Aurelio De Laurentiis je ustanovil nov klub, a z leti so si prisvojili vso tradicijo in lovorike. Pravno gre za različna kluba, a navijači so isti. To je pomembno, vidi se DNK kluba, ki je znan ne glede na letnice.

Zakaj Olimpija ne odkupi vaših podatkov in jih objavi na spletu?
To sem že predlagal. Trenutno ni bilo nobenih pobud, da bi se to dejansko zgodilo. Klub ima dovolj drugih težav, jaz sem še najmanjša.

Sorodna novica Sto let nogometa na Slovenskem. Drži? Da in ne, a dajmo praznovati.

Bo pa del vaših statističnih podatkov objavljen v knjigi o Olimpiji, ki jo pišete. Kdaj naj bi knjiga izšla?
Tako je, piše se že nekaj let. Pandemija nas je malo presekala, nekaj podatkov nismo imeli, moramo nujno v NUK, ki je bil dolgo zaprt. Podatki, ki jih potrebujemo, ne moremo dobiti v elektronski knjižnici. Nekateri stari časopisi niso digitalizirani. Smo sicer zelo daleč. Jaz pišem statistiko, samo knjigo pa pišeta Miha Zupan in Tim Dobovšek. Smo pri letu 2000, tako da nismo več daleč.

Pri Olimpiji pogrešate večjo vpetost kluba v okolje.
To je vsesplošni ljubljanski problem, ljubljansko občinstvo je zelo razvajeno. Stadion ne bo poln, če se klub ne uvrsti v evropske pokale. To je problem slovenskega nogometa. Če so rezultati, pridejo navijači, sicer pa ne. Stadion Stožice je na obrobju Ljubljane, ljudje se ne morejo zbirati v lokalih, da bi kaj spili ... V tisti betonski džungli nimaš česa delati, ne čuti se utripa mesta. Utrip je seveda pogojen z rezultati, boljši kot so, več ljudi se bo zanimalo zate. Ob vseh saltah kluba marsikdo reče, da ne bo šel, ko vidi, kaj se dela. Mi vztrajamo, ne glede na to, v kakšni situaciji je klub. To je vcepljeni mazohizem.

Ki kliče po odrešitvi. A ta je že prišla v podobi dveh naslovov državnega prvaka. Nihče ne more računati, da se bo to zgodilo skoraj vsako leto (razen, če navijaš za Bayern).
To je res. A gre za to, da Ljubljana teh naslovov ni znala dobro unovčiti. Sprašujemo se, kaj je vizija kluba, kakšen je dolgoročni načrt, za kaj se je treba truditi? Marketing ima ogromno potenciala. Prva liga je na splošno slab produkt, potenciala je veliko tudi za tuje investitorje. To me bolj moti − vizija, kam gremo? Ali bomo proizvajali mlade igralce? Ali bomo kopičili starejše in odslužene ter šli po naslov prvaka? Pomemben je cilj, ne pa da osvojiš naslov prvaka, čez dva tedna pa imaš popolnoma novo ekipo. Ljudje se ne morejo poistovetiti z igralci, pred vsako tekmo morajo guglati, da sploh vedo, kdo igra. To je žalostno.

Ste navijač Chelseaja. Pogosto povabite angleške navijače v Slovenijo. Kaj jim razkažete?
Večinoma se dobimo v Ljubljani, gremo na grad, v kakšen pub, včasih jih peljem na Bled ali morje. Oni nimajo takega morja, kot ga imamo mi. Fascinantno jim je, da v uri in pol prideš od hribov do morja. Večinoma pridejo, ko je derbi, da občutijo ultras-kulturo. So navdušeni, presenečeni so, ko kdo zakuri baklo, in se vprašajo, koliko bo to kazni. 'Pri nas bi bilo to 5 let zapora,' se čudijo. Ja, seveda, zaradi vseh scen, ki so jih imeli ob koncu 80. let, je razumljivo, zakaj so danes tako omejeni. Super je, da smo vzpostavili stik, zanimajo se za rezultate, sprašujejo me, kako je bila odigrana tekma, zakaj je Olimpija kakšno tekmo zmagala ali izgubila. Imamo zanimiv mehurček.

Kako pa vaš domači mehurček spremlja vaše navdušenje nad nogometom?
To so vedeli že na začetku, to je del mene. Nogomet ni samo postranska dejavnost, to je del človeškega življenja. Nisem fanatik, a živim, razmišljam, asimiliram, predihavam nogomet. To mi je hobi, nekateri imajo motorje, drugi skačejo s padalom, tretji kolesarijo, jaz pa gledam nogomet, uživam in o njem pišem.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (kliknite na spodnjo sliko), v katerem Matjaž Homar govori še o:
- kako blizu mu je bila matematika v otroštvu;
- modernih aplikacijah pri poučevanju matematike;
- kaj povezuje otroke, ki potrebujejo učno pomoč;
- kako je pandemija vplivala na poučevanje matematike;
- preverjanju podatkov, ki jih hrani in obdeluje;
- koliko časa potrebuje za vpisovanje tekočih tekem;
- sodelovanju s statističnim podjetjem Gracenote;
- plačnih razmerjih v Sloveniji;
- zakaj ni privrženec VAR-a;
- zakaj kot navijač Chelseaja raje hodi na gostujoče tekme;
- na kaj pomisli ob besedi ekstrem.