Ti centri so na vsaki od policijskih uprav, in sicer v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu. Največji je v Ljubljani, ki pokriva največji del Slovenije in odgovori na skoraj tretjino vseh klicev na telefonsko številko 113.

Klice sprejemajo trije ali štirje operaterji
V Ljubljani v vsakem trenutku deluje približno osem zaposlenih, ki so razdeljeni v tri delovne sklope. Eden izmed vodij izmene, Ferdinand Škof, razloži organizacijo dela: "V prvem sklopu so trije ali štirje operaterji, ki sprejemajo telefonske klice. To so policisti s peto stopnjo izobrazbe." Njihova naloga je, da sprejmejo klic in skušajo pridobiti najpotrebnejše informacije, ki pomagajo pri uspešnem posredovanju.

Višja policista napotita patrulje na teren
Drugi sklop sestavljata višja policista, ki na podlagi teh informacij napotita policijske patrulje na kraj posredovanja. To število je "odvisno od dogodkov, ali gre morda za kakšno večjo prometno nesrečo, kjer je treba urejati obvoz, zapirati cesto, ali gre za oboroženi rop ..." slikovito opiše Škof. V zadnjem sklopu pa je vodja izmene oziroma policijski inšpektor, ki nadzoruje celoten proces, v njegovi pristojnosti pa je sprejemanje večjih odločitev (napotitev helikopterjev, zapora cest ...). V izrednih razmerah se lahko tudi vodja prelevi v operaterja. Vsak zaposleni v tej organizaciji je namreč delo začel prav kot operater.

Po 20 letih dela pristal na 113
Za vse policiste v OKC-jih velja, da gre za izkušeni kader. Škof je opisal svojo karierno pot: "20 let sem bil zaposlen na policijski postaji v Hrastniku, ki spada pod policijsko upravo Ljubljana. Tam sem opravljal razne delovne naloge, od policista na terenu do stalnega dežurnega, prekrškovnega organa in tako naprej." Ko je dobil ponudbo za napredovanje in sodelovanje v OKC-ju, je kar nekaj časa premišljeval o ponujeni možnosti. "Potem sem prišel na usposabljanje, da sem videl, ali mi bo to delo sploh ustrezalo in ali se bom v njem našel. Kmalu sem spoznal, da je to to," se spominja prehoda v Ljubljano, kjer zdaj deluje devet let.

Delovnik 2+2+4
Urnik dela je natančno določen. "Delovnik poteka 12 ur in 15 minut, kar pomeni, da policisti sprejemajo klice polnih 12 ur. Delamo izmensko delo, najprej dve dnevni izmeni, nato dve nočni, sledijo pa štirje dnevi počitka," opiše Škof in v smehu doda: "To je kar naporno, ampak človek se tega navadi. Veliko pa šteje tudi štiridnevni počitek."

Tudi sto klicev zaradi enega samega dogodka
Najbrž je že precej ljudi izkusilo neprijetno čakanje, ko pokliče kakšno ustanovo, kjer pa najprej zasliši odzivnik in posneti glas, da so vsi operaterji zasedeni in seveda prijazen nasvet 'prosimo, počakajte'. Tega na liniji 113 ni. "Policija takega odzivnika ne pozna. 113 je klic v sili, tega se dobro zavedamo. V kakšnih večjih odmevnih dogodkih, kot so poplave, neurja, hujše prometne nesreče, nas telefoni zabijejo. V tem primeru se včasih lahko zgodijo zgrešeni klici, a prav vsakega pokličemo nazaj," pojasni sogovornik in ponazori: "Včasih samo zaradi enega večjega dogodka na avtocesti lahko dobimo sto klicev."

Včasih je treba klicatelja najprej pomiriti
Operater v Ljubljani v enem delovniku v povprečju sprejme od 80 do 120 klicev. Približno dober odstotek vseh klicev je nujnih interventnih dogodkov, ki zaradi neposredne ogroženosti življenj terja hiter odziv. Veliko klicateljev je razumljivo v stresu in težko takoj prenesejo ključne informacije. "Zelo pogosto so v stresu. Takrat je treba človeka pomiriti, včasih je treba zadevo presekati, umiriti žogo in šele potem zbirati obvestila, ki so nam najpomembnejša. Včasih nista najpomembnejša ime in priimek, ampak kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, v kakšnem obsegu … Ravno zato so zelo pomembne izkušnje, da znaš klicatelja umiriti."

Do prihoda policistov se lahko zbirajo podatki
Nemalokrat se zgodi, da mora klicatelj na zvezi ostati vse do prihoda policistov. Škof ponazori to s primerom vloma v vozilo: "Nekdo iz okna opazuje vlomilca in pokliče na 113. Mi imamo tega prijavitelja toliko časa na liniji, da policisti pridejo na kraj. Sproti namreč lahko sporoča podatke, kje se vlomilec giblje, kaj dela, ali je mogoče zraven še kakšno drugo vozilo ... Tako od napotitve do prihoda policistov na kraj še vedno zbiramo obvestila od prijavitelja."

Veliko iskalnih akcij
Pri delu se je treba usklajevati tudi z drugimi organizacijami. Inšpektor Škof pojasni: "Veliko imamo iskalnih akcij pogrešanih oseb. Organizacija iskalnih zadev je zelo težka, tu je ogromno nekih dejavnosti, vključevanje tudi drugih služb. Najprej preverimo, ali imajo te osebe pri sebi prenosni telefon, osebo lahko iščemo na podlagi lokacije bazne postaje. Imeli smo primer osebe z motnjami v razvoju, ki je odšla iz zavoda. Oseba je bila polnoletna, a na stopnji otroka. Pri sebi je sicer imela telefon, ampak ni znala povedati, kje je. Težko je bilo pridobiti kakršne koli informacije. Izkoriščamo izkušnje, da s človekom komuniciramo in ga imamo ves čas na zvezi, mu svetujemo, naj se približa kakšni hiši. Če je pri stanovanjski hiši privezan pes, svetujemo, naj pristopi na varnostno razdaljo do psa, da bo pes začel lajati in bo mogoče zbudil stanovalce hiše. Ali pa se mogoče približa cesti in poskuša ustaviti vozilo in bo dal drugemu telefon, ki bo znal povedati, kje je ta oseba. Take izkušnje pridobiš z leti." Če prvih nekaj potez ne prinese uspeha, se policija potem obrne tudi na medije, ki pomagajo z objavo novic in fotografij pogrešanih oseb.

Dobijo tudi pohvale
Ob uspešnih posredovanjih običajno dobijo pohvale policisti na terenu, a pohvale pridejo tudi na račun glasov na liniji 113, ki sprožijo reševalne akcije. "To je dostikrat. Dobimo pohvale, a tudi mi vračamo pohvale klicateljem. Ko sem omenil primer vloma v vozilo, smo potem zadevo uspešno realizirali, saj smo storilce prijeli. Tudi če vmes mi prekinemo zvezo, potem pokličemo prijavitelja nazaj in mu povemo razplet in se mu zahvalimo za sodelovanje," pove Škof.

Večina klicev je "praznih"
Približno dve tretjini vseh klicev je "praznih", kamor policisti uvrščajo vprašanja kličočih po splošnih informacijah (razmere na cestah in mejnih prehodih, ali potrebujejo vizume za pot v določeno deželo ...), nekaj je provokacij, včasih pa kličejo ljudje, ki si želijo zgolj pogovor. "Imamo določene klicatelje, ki jih operaterji prepoznajo že po telefonski številki, ki se jim izpiše na zaslonu. To so lahko ljudje s kakšnimi duševnimi motnjami in potrebujejo pogovor. Če zveza ni obremenjena, si policisti vzamejo čas in poklepetajo s tako osebo. Včasih pa so linije preobremenjene in se mora klic odsloviti. "

Pridobil življenjske izkušnje
Nekatere policiste nesrečni razpleti, ki se lahko končajo tudi s smrtjo, precej zaznamujejo in pretresejo. Zase pravi, da zaradi bogatih izkušenj zna ločiti službo in zasebnost in dela ne nosi domov. Na vprašanje, česa se je na tem delovnem mestu v skoraj desetletju naučil, pa po premisleku odgovori: "Pridobil sem življenjske izkušnje. Naš center pokriva res veliko območje. Včasih se človek sploh ne zaveda, kakšne težave imamo ljudje. Človek na takem centru spozna marsikaj, česar mogoče drugje ne bi spoznal." S to utemeljitvijo je tudi razložil, da je bila odločitev o prihodu na 113 zanj pravilna.

Klic 113: klic je sprejet
Ko vtipkate številko 113, je torej klic 'na pomoč' sprejet, višji policisti pa poskrbijo, da ustrezne patrulje odhitijo na kraj dogodka, kar bomo v naši zgodbi naredili tudi sami ...