Miškovič se je čez dve leti vrnil v Pakistan, saj je bil član odprave Gašebrum I (8080 metrov). Zdaj precej časa posveča športnemu plezanju, saj je inštruktor in mednarodni sodnik, deluje pa tudi kot osebni trener telesne vadbe.

V 25 letih izgubil 25 prijateljev
Kresal je bil po kalvariji skorajda odločen, da se preneha ukvarjati z alpinizmom: "Ostal sem brez Pavleta Kozjeka, svojega učitelja, enega najboljših plezalcev v Sloveniji vseh časov. Zame osebno je bila to kaplja čez rob. Skoraj sem se odločil, da se končam ukvarjati z alpinizmom." Dokončno odločitev pa je sprejel leto pozneje, ko je v Himalaji ostal še Tomaž Humar. Kresal je tako v 25 letih v gorah izgubil 25 prijateljev: "To so bili plezalci, s katerimi sem se pogosteje družil, z njimi sem plezal, smučal, bil na tečajih, potoval ali pa včasih tudi samo treniral ali hodil z njimi na razne zabave."

Slika ne prikaže vetra, bobnenja plazov ...
Svoje občutke je kanaliziral v film. Večji del kariere je na odprave s seboj vzel fotoaparat in kamero, saj je želel ovekovečiti dogodke. Motivi so bili sprva popolnoma pragmatični: "Narediš nekaj izjemnega, a tega ne moreš nikomur pokazati. Že zaradi tega si takoj malo žalosten, po drugi strani pa ti strokovna javnost enostavno ne verjame, če nimaš posnetka." Fotoaparat se je kmalu umaknil kameri, razlog pa prihaja zaradi učinka pri predstavitvi: "Fotografija nikoli ne pokaže, kako veter močno piha, kako bobni, ne sliši se plazov ... Vsakič, ko sem razkazoval diapozitive, se nikomur ni zdelo prav zelo nevarno. Ko je kamera naenkrat vskočila v to zgodbo, je bilo vse drugače. Čeprav to pomeni dodatne 2-4 kilograme, vse skupaj odtehta. Ob pogledu posnetkov vidiš, kaj si posnel v nekem komaj prištevnem stanju na veliki višini v hudem mrazu. To doma potem še enkrat podoživljaš, to se mi je zdelo res vrhunsko in odnos do kamere je potem pri meni samo še rasel. Ta medij se mi je zdel bistveno zanimivejši in me je čisto povlekel vase."

Sfingo preplezal in jo prenesel na filmski trak
Prvi večji filmski projekt je bil Sfinga. Film govori o legendarnem delu Severne triglavske stene, ki je bil prvič premagan leta 1966, Kresal pa jo je leta 1995 kot s soplezalcem Mihom Kajzljem kot prvi premagal v prostem slogu. Idejo za film je prvi podal Tine Marenče, ideja se je Kresalu vedno bolj ugnezdila v glavo: "Tinetu sem rekel, da se bom projekta lotil z vsemi štirimi, z vsem svojim prostim časom, a le če bo film nekaj posebnega, če ga bova naredila na način, kot ga ni nihče. Leto, dve sva tuhtala, kako sestaviti scenarij, pisanju tega sem se popolnoma posvetil. Seveda bi z drugačnimi sredstvi lahko film naredili bolj hollywoodsko, morda bi s tem dobili kakšen plus, morda minus." Gregor Kresal se je skupaj z Vojkom Anzeljcem (so)podpisal pod režijo in scenarij, v 71 minut dolgem filmu pa je tudi zaigral. Film je prejel prek 20 nagrad.

Zavrnjenih vseh 20 projektov
Dober odziv ga je gnal k nadaljnjim filmskih projektom, na filmski center je tako prijavil ogromno projektov, a vsi po vrsti so bili zavrnjeni: "Po tako uspešnem projektu, ki smo ga naredili z minimalnimi sredstvi, se mi niso odprla nobena vrata, prišlo je celo do nasprotnega. Praktično vse vrata pred tabo se zapahnejo in zaklenejo. Z glavo sem se zaletaval v vrata leta in leta, napisal sem zanimiv scenarij za Sfingo 2, ki bi se dotikala mitoloških bitij in zgodbic, v povezavi s Triglavom, pa je bila zavrnjena trikrat. Potem sem naredil še druge projekte. V petih letih je bilo po Sfingi na filmskem centru zavrnjenih 20 projektov, v katere sem vložil vsaj leto in pol pisanja, študiranja in načrtovanja."

Sprejet je bil na šolo Davida Lyncha
Ko je že mislil, da je z njim nekaj hudo narobe, je po spletu naključij naletel na oglas za filmsko umetnost na Maharishi University, ki deluje pod okriljem slovitega ustvarjalca Davida Lyncha (Twin Peaks, Mullholand Drive, Lost Highway ...). V elektronskem pismu je pisalo, da je treba poslati kratki predstavitveni film, ki ga je na hitro sestavil iz vseh prejšnjih snemanj: "Poslani film se jim je zdel tako čudovit, da so mi plačali polovico študija in me povabili gor, da sem eden od 14 študentov druge generacije. Bil sem sploh edini iz Evrope, izbran sem bil med več kot 100 prijavami. V poznejših mesecih sem delal s čudovitimi profesorji, ki so prihajali iz celotne Amerike, skupaj smo pregledovali moje zavrnjene scenarije, ki so bili v Sloveniji ocenjeni zanič, tam pa so se jim zdeli zanimivi. Ugotovil sem, da je bila prijava pametna odločitev. Če takrat ne bi spakiral kovčkov, bi verjetno vse življenje to obžaloval."

Obračun s seboj začel s knjigo, končal s filmom
V ZDA je eno leto intenzivno študiral in naredil magistrsko nalogo, naslednje leto pa so ga s šole povabili, da se jim spet pridruži: "Bil sem mentor novi generaciji študentov. Svojo izobrazbo sem nadgradil v najvišjo mogočo stopnjo filmske izobrazbe v ZDA." V svoji magistrski nalogi je napisal scenarij in režiral film Osem krogov in pol, ideja za film je nastala ravno zaradi odprave na Muztagh Tower. Kratki film govori o alpinizmu, v resnici pa gre za njegov lastni obračun s samim seboj: "Ta obračun sem od sebe zahteval že po koncu odprave. Začel sem pisati knjigo na to temo, ker je bilo ogromno misli in čustev. Dovolj za knjigo, ki bi bila neki način obračun s samim seboj, a ni šlo in sem zadevo zaklenil v predal in nanjo pozabil z grenkim priokusom. Ko sem bil sprejet v šolo, je zadeva spet postala aktualna."

Temu človeku je vse jasno
Univerza leži v Fairfiledu v zvezni državi Iowa, Lynch pa večji del preživi v Los Angelesu. Čeprav je med obema krajema več kot 2.000 kilometrov, so bili študentje med pisanjem lahko ves čas v stiku z režiserjem. "Kadar koli smo želeli, smo ga lahko dobili po Skypu. Dvakrat smo ga obiskali v Los Angelesu, obiskal nas je tudi v Iowi. Za vsako srečanje smo napisali celo stran različnih vprašanj. Njegovo sodelovanje kot mentorja je bilo fenomenalno. Redko kdaj srečaš človeka, ki mu je vse jasno in ti z rokava strese odgovor o stvari, o kateri se sam sploh ne spozna," pravi Kresal, ki se je spomnil primera: "V scenariju sem imel dve težavi, ki ju nisem znal razrešiti. David nikoli ni bil športnik, kaj šele plezalec, ampak me je samo pogledal, v petih minutah sva imela prečrtane tri stavke, dva dopisana, zadeva je bila rešena. V zgodbi, o kateri ni imel pojma, je takoj videl, kje sem se zataknil. Zgodbe zna tako čudovito razčleniti na zelo preproste faktorje in jim nato dodajati misterioznost. Vedno reče, da so njegovi filmi preprosti, saj samo slikajo življenje. Življenje je zapleteno, zato so tudi njegovi filmi zapleteni, ampak zgodba in njen razplet sta v samem bistvu preprosti. Samo pozorno in dovolj globoko moraš gledati."

Želja: celovečerni film, a ne pred letom 2020
Ena od Kresalovih večjih želja je, da bi zgodbo Osmih krogov in pol pretopil v celovečerni film. V tem trenutku je v fazi pisanja scenarija, celovečerec ne bo podaljšana verzija, ampak popolnoma nov film, v katerem bodo prepoznani zgolj motivi iz odprave na Muztagh Tower. Po njegovih predvidevanjih bosta do začetka snemanja minili še vsaj dve leti, začetka montaže pa še ne bo pred letom 2020.