Oktobra 2008 je skrivnostni Satoši Nakamoto na osmih straneh objavil članek, ki je predstavil popolnoma novo rešitev - kriptovalute. Predsednik Bitcoin društva Slovenije Jure Pirc povzema: "Ideja se je rodila ob koncu zadnje finančne krize. Takrat je Nakamoto prišel na idejo, da bi finančni sistem nadomestili z matematičnim algoritmom, s katerim ne bi mogel nihče manipulirati. S tem se je rodil bitcoin." Pirc ni presenečen, da se je to zgodilo ravno v času krize: "Preveč odgovornosti in bremena za vse stvari v življenju dajemo tretjim osebam oziroma organizacijam. Moramo se navaditi vzeti življenje v svoje roke in za določene stvari skrbeti sami. Bitcoin s financami dela točno to - moč in hkrati odgovornost lastnika financ daje v roke posameznika."

Nihče ne ve, kdo je Satoši Nakamoto
Na finančnem področju je ta tretja oseba običajno banka. "Tu gre za računalniško omrežje 'peer to peer', to je nadgradnja omrežja torrent in kriptografije javnih in zasebnih ključev. Če me danes kdo vpraša, kaj je bitcoin, bi v enem stavku rekel, da je to internet sefov, osebe, ki imajo ključe od teh sefov, lahko odklenejo vsebino sefov in jih pošljejo v drug sef." Nihče ne ve, kdo je Nakamoto, ali gre za posameznika ali skupino, in pa, ali je sploh še živ. "Nekateri mislijo, da je to v resnici Hall Finney, ki je umrl pred štirimi leti. Dejstvo je, da Satošijevi kovanci iz zgodnjih blokov iz začetka omrežja ves čas mirujejo. Marsikdo meni, da so ti kovanci izgubljeni."

Tudi v svetu bitcoina se razvijajo centralne ustanove
Banka ima pri poslovanju svojo glavno knjigo, do katere ima sama dostop, pri tej tehnologiji pa so vsi naslovi prejemniki bitcoinov zapisani v javni glavni knjigi na spletu in vsi imajo dostop. "Če lahko identiteto posameznega naslova povežeš z identiteto, veš, kdo se skriva za tem računom. V bančništvu so banke neke vrste skrbniki ključev, vi pa imate drugorazredni dostop v obliki plačilne kartice, PIN-kode, in prosite za avtorizacijo za trošenje svojega denarja. Tudi v bitcoinskem svetu so se že razvile podobne centralne ustanove, neka podjetja, ki jim zaupate svoje bitcoine, imajo uporabniški račun. Vsakič, ko bi radi nekaj delali s svojimi bitcoini, prosite za dovoljenje. Tukaj nastaja hibridni model."

Glavne knjige se ves čas spreminjajo
Novi sistem temelji na tehnologiji veriženja blokov. "To je glavna knjiga vseh transakcij. Vse transakcije, ki se izvajajo v tem trenutku, bodo v bitcoinskem omrežju zapisane v podatkovni blok v naslednjih desetih minutah. Za ta zapis bo poskrbel eden od rudarjev, ki med sabo tekmujejo, kdo bo zmagal v tej 'tekmi zapisa'. To je glavna knjiga transakcij, javna računovodska knjiga. Glavne knjige se skozi zgodovino ves čas razvijajo, od kamnitih tablic in kladiv do A4-papirjev, potem so bile čekovne knjižice, zdaj pa so vse glavne knjige bolj ali manj digitalne," je evolucijo opisal Pirc.

Tekma za prvi zapis
Rudarji na eni strani med seboj tekmujejo, po drugi strani pa s tem zapisom prenosov - nakazil varujejo omrežje. "Rudarji iščejo rešitev za matematično nalogo. Tisti, ki jo prvi reši, je nagrajen z novimi bitcoini, ki jih omrežje izda avtomatično. Njihova primarna naloga je pakiranje transakcij v nov podatkovni blok. Ko se to zgodi, celotno omrežje izve za podatkovni blok in pride do zapisa novega podatkovnega bloka na vseh 10.000 računalnikih po svetu," razloži Pirc. Pri tem velja pravilo 'prvi pobere vse': "Več rudarskih bazenov se trudi zbirati informacije in jih prvi zapisati v blok. Tu je stvar milisekund. Če sem jaz rudar in nalogo rešim pred vami, že začnem obveščati vse ostale odjemalce po omrežju, da sem bil jaz prvi, večina omrežja bi se strinjala, da je to res. Vi bi to storili le milisekundo kasneje, a bi vas večina omrežja zavrnila. Posledično bi vsi začeli reševati nov blok."

Vsakih deset minut izdano 12,5 kovanca
Sistem je bil v začetku narejen tako, da je vsakih deset minut izdal 50 novih kovancev, to število vsaka štiri leta razpolovi, danes je tako vsakih deset minut v omrežje poslanih novih 12 kovancev in pol. Leta 2140 naj bi bil zrudarjen zadnji kovanec, v omrežju naj bi bilo tako skupno 21 milijonov bitcoinov. Nekateri opozarjajo na ogromne stroške električne energije, ki jo potrebujejo računalniki, a Pirc v tem ne vidi težav: "Celoten planet se počasi distancira od fosilnih goriv, nagibamo se k zeleni energiji. Sam na dolgi rok ne vidim nobenih težav. Poznamo Moorov zakon, računska moč se bo še naprej podvajala, učinkovitost opreme se bo zviševala, energetska potrata pa zmanjševala. Iskreno upam, da bomo do leta 2030 planet v celoti poganjali s popolnoma zeleno energijo."

Štirje milijoni naj bi bili izgubljeni
Do zdaj je bilo izdanih skoraj 17 milijonov bitcoinov, do približno štirih milijonov kovancev pa naj ne bi nihče dostopal. "To ne pomeni, da ne obstajajo, lahko jih vidimo na TRR-naslovih, problem je v tem, da so izgubljeni ključi. V zgodnjih časih so rudarji lahko rudarili na osebnih računalnikih, vrednost kovancev je bila en cent, nihče se ni obremenjeval, če je imel 1.000 bitcoinov, takrat še ni bilo sistemov za menjavo v evre. Takrat je bila to za marsikoga računalniška igrica, marsikdo je zavrgel trdi disk z denarnico," je razložil sogovornik in dodal, da nihče ne ve, ali so zagotovo izgubljeni, to se sklepa, ker se v devetih letih nikamor niso premaknili.

Ne moreš zanikati dejanja
Največja prednost tovrstnih omrežij je imutabilnost. "Kar koli kriptografsko podpišete, je zapečateno, podatek gre v podatkovni blok, transakcija gre naprej na tisoč računalnikov in veriga gre naprej. To je imutabilnost, ko se nekaj zgodi, se za stalno zapiše, ne da se manipulirati za nazaj. To je velik korak naprej, saj ne moremo več govoriti, da ni nekdo nekaj poslal naprej, da nisi podpisal pogodbe ... Tisoče računalnikov potrdi, da je bila akcija izvedeno. S tega vidika se pojavi koncept, ali zaupati ljudem, ki nam urejajo določene vidike življenja, ali pa zaupati programski kodi, ki jamči z vsemi svojimi karakteristikami, da je neoporečno. Imutabilnost je velika prednost," je prepričan Pirc.

Regulacija delno že obstaja
Zadnje čase se o kriptovalutah veliko govori kot o sistemu, ki ni reguliran, a Pirc opozarja, da je na neki način že reguliran: "Dokler si dve osebi prepošiljata bitne kovance, se to ne da regulirati, to je namreč omrežje 'peer to peer', ki ima svoje življenje. Regulacija se začne, ko želimo evre poslati v bitcoine in obratno. Imamo borze, ki večinoma spoštujejo pravila zakonov proti pranju denarja, poznavanje svojih strank in njihovih transakcij, ki jih upravljajo. Tu je že regulacija."

Bitcoin postal preveč priljubljen
Sistem je bil ustvarjen v želji za neposredno trgovanje brez posrednika, a danes se zdi, da je bolj kot ne naložba, s čimer se strinja tudi Pirc: "Bitcoin je hitro postal preveč popularen in je presegel svoje tehnične zmogljivosti. Število transakcij je nizko, kaže se kot hranilec vrednosti, verzija digitalnega zlata. Ogromno kriptovalut imamo, ki imajo boljše karakteristike za mikroplačila. Se pa tudi na bitcoinskem omrežju pojavljajo nove tehnologije, intenzivno se dela pri novih tehnologijah, ki bodo prinesle spremembe na nivoju 1000 transakcij na sekundo."

Število kriptovalut raste in raste
Danes obstaja več kot 1.300 kriptovalut, nekatere imajo tehnične rešitve precej bolje urejene kot bitcoin. "Prišel je ethereum, ki ima svoj blockchain, ki je malo bolj pameten, saj omogoča, da razvijalec programske opreme nekako spravi skupaj par vrstic kode, v katerih določi pravila svojega programa in ga umesti v verigo blokov ethereum. Ko program zaživi, ima svoja pravila in karakteristike. Omogoča, da v kodo vstavimo kreiranje nekega žetona, ki jih danes vsi poznamo v obliki 'ICO-tov'. Neko podjetje si želi zagnati svoje storitve, začeti razvijati svoje storitve, v zameno za finančno podporo širše skupnosti jih nagradijo z izdajo nekih kovancev, ki obstajajo na omrežju ethereum. Ima svojo domačo valuto ether, žetoni pa so pametna programska koda na pametnem block chainu. Neke vrste svoja revolucija, neka inovacija, ki bo v svetu avtomatizacije prinesla ogromno sprememb, saj lahko poganjate programsko kodo, ki bo povezovala ljudi, stvari, da se bodo izvajale operacije na omrežju pod določenimi kriteriji …"