Delo policista opravlja osem let, njegova odločitev, da obleče modro uniformo, zanj ni bila težka, saj ni prvi policist v družini: "Moj oče je bil policist, zdaj je upokojen. Že kot otrok sem približno vedel, da bo to smer, v katero se bom usmeril, ko bom enkrat končal šolo. Spomnim se, da sem bil večkrat na očetovi policijski postaji. Tam sem se igral in sem že malo videl, kako poteka delo policista. To je bila samo potrditev, da je to to, česar si želim."

Dela v prometni patrulji
Pavalec je razporejen v prometno patruljo, tako se precej njegovih nalog dotika ravno prometa: "Obravnavamo prometne nesreče in vse preostale stvari, ki so povezane s prometom." A besedna zveza prometna patrulja ne pomeni, da je to vse, s čimer se ukvarja. "Greš, kamor koli si poslan," pravi Pavalec. Med njegovimi nalogami je tako tudi odzivanje na napotitve, ki jih prejme z operativno-komunikacijskega centra (OKC).

Nujni primeri: Odzove se tisti, ki je najbližje
Ob nujnem dogodku, ko je ogroženo človeško življenje, je napotena tista patrulja, ki je najbližje kraju nesreče. "Takrat je namreč pomembna vsaka sekunda. Če pa gre za neko zadevo, ki ni tako nujna, je napotena patrulja, ki je tisti trenutek prosta ali pa do tistega trenutka še ni bila napotena na nobeno nalogo. Na ta način preprečimo, da bi morala neka patrulja na deset terenov, druga pa v celem delovniku na eno samo. To je kot triažni sistem, v primeru najnujnejših zadev je napotenih tako ali tako več patrulj, če je treba," je razložil policist. Običajno tista patrulja, ki pride prva, tudi prevzame vodenje postopka, lahko pa ga že vnaprej določi OKC.

Strahu ni, je pa negotovost
V redkih primerih je pri odzivu na 113 lahko ogroženo tudi policistovo življenje, ki gre na teren. Domen Pavalec takrat ne čuti strahu, ampak "negotovost, saj ne veš, kaj te čaka. Osnovne informacije nam sicer pove OKC, ki sprejema obvestila in nas lahko opozori na določene nevarnosti. A kaj se točno dogaja na kraju, vidiš šele, ko prideš tja. Strahu torej ni, je pa neka negotovost, kar ne veš, kaj bi pričakoval," je odkrit mož v modrem.

Dobro poznajo svoje naloge
V nujnih primerih se vse zgodi hitro, od klica na 113 do prihoda policistov na teren v povprečju mine manj kot 12 minut. Policisti na poti tako tudi nimajo veliko časa za pripravo ali navodila, a kot pravi Pavalec, te stvari običajno tudi niso potrebne: "Policisti sami vemo, kaj moramo v določenem primeru narediti, kako ukrepati in se odzvati na določeno stvar. V primerih večjih stvari pa nam OKC da navodilo, če je treba koordinirati več policijskih patrulj, ki so poslane na isto zadevo. OKC nam na primer pove, s katere strani naj pride katera patrulja, da se določena naloga čim bolje opravi. Če tega ni, nas OKC opozori, kaj se dogaja, kaj bi bilo pametno narediti, drugače pa že sami vemo, kaj moramo narediti in kako se pripraviti na določene stvari." V nujnih primerih na kraj dogodka nikoli ni poslan le en policist.

Zaradi prometne nesreče ni treba vedno klicati policije
Ker je Pavalec razporejen v prometno patruljo, je zaradi klicev na 113 največkrat poslan prav na kraje prometnih nesreč: "Ljudje kličejo, ker se ne znajo ali ne morejo sami dogovoriti na kraju nesreče. Ljudje se različno odzovejo na stresne situacije. Marsikdo niti ne ve, da ni treba klicati policije za vsako prometno nesrečo, da lahko namreč sami izpolnijo evropsko poročilo ali si izmenjajo podatke. Pogosto niso prepričani in zato raje vseeno pokličejo, saj potrebujejo nasvet in pomoč."

Skočil v vodo, kolegica pa je držala vrv
Včasih pri posredovanjih tvega tudi življenje. Kar dvakrat je pomagal reševati iz vode. Nazadnje se je to zgodilo lani septembra. "Nekdo je poklical na 113. OKC nas je obvestil, da je nekdo skočil v Ljubljanico. Mi smo se odzvali. Glede na to, da smo vedeli, kje je šla ta oseba v vodo, smo lahko pričakovali, kdaj bo zaradi toka prišla na določeno mesto. Policisti s centra so to osebo spremljali v vodi in nam sporočili njen položaj. Takrat sem bil s partnerko Lauro Filipović v patrulji, odšla sva na tržnico Moste, ker se nama je zdelo to še najprimernejše mesto, kjer bi lahko prestregli osebo, ki je bila v vodi. Prišla sva tja, kolegica me je navezala na vrv in sem skočil v vodo," se primera spominja Pavalec. Tok reke je bil tako močan, da policistu osebe ni uspelo izvleči iz vode, to je nekaj metrov nižje nato uspelo gasilcem v potapljaških uniformah.

Ledene Ljubljanice ni čutil
Prvič pa je bil v vodi še nekaj mesecev prej - januarja lani. "Bila je podobna zadeva, spet je šlo za osebo v Ljubljanici. Takrat smo osebo rešili tako, da smo naredili človeško verigo. K sreči nas je bilo dovolj, da smo se držali drug drugega, eden pa je ostal na obali in se držal vrvi, ki smo jo našli, preostali trije pa smo šli v vodo," je dogodek obnovil policist. Čeprav je bila voda izjemno mrzla, ga to pri reševanju ni motilo: "Ne, nisem čutil mraza. Ko se odzoveš na tako stvar, ko vidiš, da je zadeva nujna, imaš v sebi ogromno adrenalina. Zebsti me je začelo šele, ko smo bili zunaj, v vodi nisem čutil ničesar."

Ne smeš razmišljati, kaj vse gre lahko narobe
Za obe pogumni dejanji je bil tudi nagrajen. Sam pravi, da ob posredovanjih ne razmišlja, da bi lahko tudi umrl: "To so stvari, o katerih ne smeš razmišljati. Kdor bo razmišljal, kaj vse se mu lahko zgodi, ne bo pomagal." Te nevarnosti se zaveda tudi njegova družina in najbližji, ob tem doda le: "To je pač poklic, ki ga rad delam in sem si ga sam izbral. Malo morajo potrpeti."

Pogovor pomaga
Vsa posredovanja se seveda ne končajo srečno. "Smrt, hude telesne poškodbe, izgube ... Z vsemi temi stvarmi se srečujemo. V sklopu policije nam nudijo psihološko pomoč, če bi jo mogoče potrebovali. Sicer pa se tudi med seboj pogovorimo po službi, se usedemo za mizo in predebatiramo, kaj je bilo, na tak način prebrodimo te krize."

Klic tudi zaradi mačk na drevesu
To je pomembno, saj mora biti pri naslednjem posredovanju spet pripravljen na hitre reakcije, ki odločajo o uspešnosti intervencije. "Z leti in z izkušnjami je vse dosti lažje. Nič več te ne preseneti ali šokira. Hkrati se tudi utrdiš." Včasih se mu na terenu zgodi tudi kaj zabavnega: "Ljudje kličejo 113 za marsikaj, tudi če je mačka ostala na drevesu ali kaj podobnega. Mi se vedno odzovemo, ne glede na to, ali je zadeva resna ali ne. Pridemo in pogledamo, če ne drugega, se s prijaviteljem malo nasmejimo."