Leta 1993 je minilo sto let od ustanovitve planinskega društva Ljubljana Matica. Ožje vodstvo društva se je odločilo, da bo alpinistični odsek ob jubileju odšel na mednarodno odpravo. Eden izmed osmih alpinistov je bil tudi Gregor Kresal, ki se spominja: "Pavle Kozjek je kot siva eminenca društva predlagal, da bi mlade nadobudneže odpeljali v Peru. Andi so v primerjavo s Himalajo lažje dostopni, vrhovi so malo nižji, kljub temu pa so stene zelo težke. Sestavili smo odpravo z nekaj navezami. Jaz sem imel čast, da me je Pavle povabil k sebi v navezo. Cilj je bil fantastičen, ena najlepših gora v Andih - Chacraraju, njegov vzhodni vrh meri 6001 meter, gre za čudovito špico."

Pogled na sliko vsadil željo
Kozjek in Kresal sta uspešno preplezala novo slovensko smer. Po nekaj dneh okrevanja sta v dolini obiskala knjigarno, kjer se je zgodilo usodno srečanje. "Zagledala sva čudovito sliko Muztagh Towra, ki je po svoji obliki malo spominjal na goro, s katere sva se ravno vrnila. Rekla sva si, da bi na tole poskušala splezati naslednjo leto. Takrat je bil to videti normalni preskok, Južno Ameriko bi zamenjala z Azijo, namesto na šesttisočaka pa bi se povzpela na sedemtisočak."

Vse se je sestavilo leta 2008
Mutzagh Tower v prevodu pomeni ledeni stolp, meri 7273 metrov in leži v gorovju Karakorum. Najvišji vrh je zloglasni K2 (8611 m). Karakorum se sicer razteza med Pakistanom, Indijo in Kitajsko, sam Muztagh Tower pa leži v Pakistanu. A alpinistoma načrta naslednje leto ni uspelo uresničiti. "Izkazalo se je, da sva o tej gori sanjala celih 15 let. Leta 2008 so se vse stvari sestavile skupaj, kot sva si že zdavnaj želela. Takrat sva dobila tudi ogromno sponzorjev in podpornikov, tako sva zadevo končno lahko začela načrtovati in potem žal samo na pol izpeljati," je Kresal opisal sosledje dogodkov.

Ideja: prvi pleza brez nahrbtnika
Sprva sta nameravala smer preplezati sama, v miniodpravo pa povabiti še eno navezo, ki bi se v bližnji okolici povzpela na kakšno drugo goro. "Vedno je bolje, če imaš v baznem taboru še koga za pogovor. Če se kdo slabo počuti, je vedno bolje, da je okoli njega več ljudi, ki so pozitivno nastrojeni in mu pomagajo," je prepričan Kresal. Na koncu sta se odločila, da namesto nove naveze v svojo odpravo povabita še tretjega člana. To je bil Dejan Miškovič, ki se je odpravi priključil šele sredi leta 2008, sredi priprav na podvig. Kresal je razložil: "Stena je sorazmerno visoka, mnogo lažje se je težkih plezalskih raztežajev lotiti brez nahrbtnika, zadaj pa dva tovorita opremo za njim. Hkrati je tudi boljše vzdušje v bazi, kjer moraš včasih čakati 7-10 dni."

Precej gora še neosvojenih
Miškovič je bil takrat na začetku kariere, zanj je bila to prva odprava v Azijo. Vseeno pa je Muztagh Tower dobro poznal: "Videl sem fotko, bral sem o tem hribu. Je res markanten, težko te ne impresionira. Ko hodiš po glavni treking progi proti K2-ju, se sprehodiš čez 140 km ledenika. Hribi, ki so malo plezalsko obdelani, so takoj levo in desno od tega ledenika. Čim zaviješ en dan hoje stran od tega ledenika, vidiš vse prazno - skoraj nihče ni bil na teh hribih. Enako je veljalo za Muztagh Tower, do našega vzpona je na vrhu gore stalo okrog deset ljudi."

Kot da te Senna povabi na vožnjo F-1
Kozjekovega vabila za sodelovanje v odpravi je bil izjemno vesel: "To je tako, kot bi te Ayrton Senna povabil, da greš z njim vozit rejli ali pa formulo ena. Zraven pa je šel še en prijatelj. Vse se nam je uskladilo tudi logistično, saj smo dobili finančna sredstva, da smo lahko izvedli projekt."

Namenoma vzeli toplejšo opremo
Priprave so potekale po načrtu, alpinisti so pazili na vsako najmanjšo pozornost, tako so se preventivno odločili, da s seboj raje vzamejo opremo, ki je primerna za vzpone na osemtisočake in ne 'samo' sedemtisočake. Miškovič je pojasnil: "Odločili smo se, da se bomo podviga lotili na hiter način, da bi s seboj nosili čim manj opreme, ker je bila stena strma in ni bilo polic za šotorenje. Z opremo za osemtisočake smo imeli nekaj več rezerve, vsaj kar se tiče toplotne izolacije." Odločitev, ki se je pozneje izkazala za zelo pravilno.

Dva tedna višinskih priprav
Gregor Kresal je bil znan kot alpinist, ki se je na vzpone vrhunsko telesno pripravil, pred odpravo na Muztagh Tower pa je bil najbolje pripravljen v svoji karieri: "Razlog je bil tudi, ker s Pavletom nisva imela nobenih težav z nabiranjem denarja, lahko sva se popolnoma posvetila treningom, ki so bili super, na neki način tudi rigorozni. Trajali so tako dolgo, da sva najino formo spravila v vrhunsko obliko. Jaz sem si privoščil še 14 dni višinske sobe na Rogli, tako da vsako noč prespal, kot da bi bil na višini 5000 m. Bil sem popolnoma pripravljen na višino baznega tabora."

Trojica je s tako dobro popotnico avgusta odpotovala v Pakistan. Odprava je na 4400 metrih višine postavila bazni tabor. A dobra volja, razpoloženje in želja po osvojitvi vrha so se kmalu umaknili popolnoma drugačnim željam. Stvari so se namreč kmalu začele zapletati ...