Igor Prassel je programski direktor Animateke, izjemno uspešnega mednarodnega festivala animiranega filma, ki ravno ta teden poteka v Ljubljani. "Risanka je izraz, ki se drži animiranega filma že od nekdaj. Risanka pomeni risani animirani film, a to je le ena od zvrsti. Pravilno je treba reči animirani film, ki vsebuje tudi stop motion lutke, pikselacijo (animirani film v sličicah) in druge tehnike. Animiramo lahko z nešteto stvarmi, s peskom, kavo, rezljankami … Izraza risanka se poskušamo izogniti, ker daje prizvok, da je ustvarjena le za otroke," razloži Prassel, ki je prepričan, da sta zadnji desetletji pokazali, da lahko celovečerni animirani filmi zadovoljijo tudi okus odraslih.

Znana upodobitev koze, ki skače
Film obstaja dobrih sto let, a želja po prikazu gibajočih se slik je v človeka vtkana precej dlje. Znana je 5.200 let stara vaza, ki je bila najdena v Šahri Suhti (mestu, ki leži v današnjem Iranu). Na njej so upodobljene podobe koze v različnih fazah skoka. Če jih predvajamo drugo za druge, dobimo podobo koze v skoku.

Čakati je bilo le na pravo tehnologijo
A kot opozarja Prassel, gre ta želja še precej dlje v preteklost. "Človek se je že od vsega začetka kulture izražal z umetnostjo. Znane so poslikave v jami Lascaux v Franciji, kjer so naslikane živali v premikanju. Sosledje prizorov je uporabljala tudi Cerkev s svojimi slikami. Morali so le počakati, da se je tehnika ustrezno razvila. Charles Emilie Reynaud je imel 28. oktobra 1892 v Parizu v muzeju Grevin prvo predstavo z animiranimi sličicami. V svojem optičnem gledališču je imel posebno napravo, praksinoskop, ki jo je sam izumil. Predvajal je tri, štiri filme, vsak je trajal približno minuto in pol. To je bilo izjemno revolucionarno."

Prvi pravi animirani film narejen s kredo
Eden prvih mejnikov ima letnico 1906, ko je James Stuart Blackton posnel Humorous Phases of Funny Faces, gre za dobre tri minute dolg film, v katerem avtor s kredo riše različne (obrazne) figure. Po mnenju številnih strokovnjakov gre za sploh prvi animirani film, ki je narejen po filmskih standardih. Namesto danes uveljavljenih 24 sličic na sekundo, je teh v osnovni časovni enoti 20.

Ljudje so bili začudeni ... hoteli so vedno več
"Takrat še niso poznali kinodvoran. V tem obdobju je bil eden od pomembnih avtorjev tudi Winsor McCay, ki je bil pionir stripa in animiranega filma v Ameriki. Takrat so risarji na sejmih delali portrete ljudi, risali so s kredo oziroma na papir. Razvoj kamere je omogočal, da se je lahko animiralo sličico po sličico. To je bil preprost in hiter način, s katerim se je lahko dosegel konkreten rezultat, ki je ljudi spravljal v začudenje. Končni izdelek jim je dal vedeti, da se je zgodilo nekaj čudovitega oziroma nadnaravnega. Ljudje so bili 'naivni', takrat še ni bilo radia ali televizije. Pripovedovalci so potovali po Evropi, običajno graščinah, kjer so to prikazovali. S pojavom kinematografa se je to demokratiziralo, ljudje so trumoma hodili v kinodvorane, plačali so minorno ceno, v današnji vrednosti desetih centov. Zahteve občinstva so bila vedno večje, zato se je razvila filmska industrija," razloži filmski poznavalec.

McCay ukazoval dinozavru
Eden od podobnih primerov je film Dinozaver Gertie. Ustvaril ga je McCay, ki je med predvajanjem filma dinozavru ukazoval, kaj naj naredi in mogočna žival (to je bil sploh prvi film, v katerem se pojavi nekdanji gospodar našega planeta) je McCaya ubogala. "Film je projiciral, kot bi bil v cirkusu. Na sceno je prišel z bičem in se pogovarjal z Gertiejem. Moji kolegi v Kanadi in ZDA delajo rekonstrukcijo tega vaudevillskega akta. Z restavrirano verzijo filma se bo zgodila ponovitev tega mejnika pri razvoju svetovnega animiranega filma."

Leta 1928 prvi zvočni film
Kmalu zatem se je zgodil Walt Disney, ki še danes velja za eno ključnih oseb animiranega filma. Prassel, ki med drugim na univerzi v Novi Gorici predava zgodovino in teorijo animiranega filma, o Disneyju nima ravno najboljšega mnenja: "Dotaknemo se ga šele v drugi polovici predavanj in še to samo za eno uro. Seveda je pomemben, saj je naredil revolucijo. Njegov film Parnik Willie iz leta 1928 je bil prvi zvočni animirani film. Kasneje je ustvaril prvi celovečerec Sneguljčica in sedem palčkov, ki je temeljno vplival na zelo veliko avtorjev. Miki Muster se je po ogledu tega filma odločil, da bo postal animator."

Obstaja tudi druga stran
Po Prasslovem mnenju pa obstaja tudi druga plat Walta Disneyja: "S tem, ko je vzpostavil to industrijo, je v bistvu dal prosto pot komercialnemu vplivu na animacijo. V velikih studiih dela ogromno ljudi, vprašanje pa je, koliko so plačani, nekateri nimajo nobenega moralnega zadoščenja. Nekateri njegovi sodelavci so naredili veliko, a niso bili nikjer podpisani (Carl Barks, Tex Avery). Postavil je osnovo industriji, ki danes več služi s prodajo igrač in stranskih produktov, kot pa s samimi filmi. Gre za štancanje ene zgodbe v nedogled, to je ta princip multinacionalke, ki negativno vpliva na celo področje animiranega filma. Ko analiziramo njegove filme, opazimo seksizem in rasizem."

Dušan Vukotić leta 1961 prejel oskarja
Disney je imel ogromen vpliv po celem svetu, med drugim tudi na področju nekdanje Jugoslavije. "Vsi so imeli Disneyja za referenco, saj takrat ni bilo šol ali učbenikov. Na srečo so ugotovili, da njihova animacija ni treba biti tako polna, realistična ali barvita. Skušali so z minimalistično animacijo in so dejansko uspeli. Dokaz za to je prvi oskar, ki je bil podeljen nekomu, ki ne sliši na ime Walt Disney. To je bil Dušan Vukotić, ki je leta 1961 posnel film Surogat. Po tej strani je Disneyjeva vloga pozitivna."

Danes animirani filmi kujejo milijone
Disney in kasneje Pixar sta serijsko začela ustvarjati filme, ki pritegnejo milijone otrok. Zaslužek resnično raste v višave, saj so za ustvarjalce danes idealni filmi, v katerih lahko uživajo tako otroci kot njihovi odrasli spremljevalci. Pogled na lestvico najbolj dobičkonosnih filmov iz lanskega leta pokaže, da so med prvimi šestimi filmi kar štirje animirani filmi. "Te tržne logike me niti ne zanimajo. Vsake toliko časa si ogledam komercialne animacije, a potem vidim, da nisem ničesar zamudil. Vse je isto, gre za iste vzorce in iste načine. 3D-animacija postaja vedno bolj zanimiva, a to že tako ali tako vidim v avtorski animaciji, ker se tam vse najprej zgodi. Trži se film, ki je namenjen družini. To pomeni najmanj dva človeka, običajno pa štiri ali več, da se lahko proda čim več kokic, napitkov in igrač. Kar zamerim, je to, da veliki distributerji v svoje filme vložijo v samo promocijo še enkrat toliko, kot jo v samo produkcijo. S tem je nemogoče, da bi se neki kakovostni avtorski izdelek prebil v redni spored," pravi Prassel, ki take filme ponuja ravno na Animateki.

Avtorski filmi stavijo na vsebino
Prassel je prepričan, da so avtorski animirani filmi v primerjavi z "blockbusterji" boljši predvsem v zgodbah, ki niso tako predvidljive: "V hollywoodskih filmih dejansko vemo, kaj se bo zgodilo. Tam je ogromno neke akcije samo zato, da je. Točno določeni vzorci se morajo ponoviti, da bo zadeva všečna, gledljiva in zanimiva. Avtorski naslovi pa prinašajo različne žanre, od hororja do avantur, ljubezenskih zgodb, zgodb o staranju in življenju samem. Letos na Animateki prikazujemo kitajski film Lep dan še naprej, ki je tudi odkupljen za distribucijo v Sloveniji. Prikazuje sodobno kitajsko družbo in pokaže, da tudi tam obstaja mafija, da je življenje zelo podobno kot na zahodu. To zelo težko vidimo v igranih kitajskih filmih, ker je večina podvržena veliki cenzuri. Temu filmu pa je uspelo, ker je animirani, ker so cenzorji nekako mislili, da je za otroke in se niso posvečali skritim pomenom."

Animateka našla uspešno formulo
Igor Prassel je letos pripravil že 14. Animateko. Idejo za festival je dobil v Švici, kjer je ob koncu prejšnjega stoletja predstavljal prvi slovenski animirani film Socializacija bika. Festival je v desetletju in pol lepo napredoval: "Našli smo uspešno formulo s filmi in programi. Imamo srečo, ker so Kinoteka, Kinodvor in zavod Bunker koproducenti, na razpolago nam dajo svoje prostore. Tuji festivali običajno plačujejo za najem kinodvoran, kar predstavlja ogromne stroške. Veliko svoje energije vlagam v tretjo dejavnost - animateka pro, ki je namenjena profesionalnemu občinstvu. S profesionalnim programom spajamo naši akademiji, študenti tako dobijo možnost dodatnega izobraževanja, ko lahko sodelujejo na festivalu. Tekmovalni program se od preostalih festivalov razlikuje, da v prvi plan postavlja vzhodno in srednjeevropsko produkcijo, to sem se odločil že prvo leto, ker se mi je zdelo, da filmi s tega področja ne dobijo dovolj promocije. Na prvem mestu so gosti, brez avtorjev ne bi imeli festivala. Ko pridejo sem, jih ne izkoriščamo, ampak so naši gosti, ponudimo jih vse, kar jim lahko."

Najmlajši imajo dovolj ponudbe
Eden od pomembnih elementov je želja po vzgoji otrok oziroma izboru kakovostnih animiranih filmov za najmlajše. Prassel je prepričan, da imajo najmlajši dovolj kakovostne ponudbe: "Poleg Animateke, društva Slon in ZVIKS-a, kjer se ukvarjamo z delavnicami animiranega filma, je treba omeniti še Kino Balon, to je program Kinodvora za najmanjše občinstvo, ki ga vodi Petra Slatinšek. Ona je leta 2004 začela festival Animateka in leto kasneje vzpostavila še otroški program. Ljubljana postaja neka referenca v evropskem merilu filmske vzgoje za najmlajše. Animirani film igra pomembno vlogo. Moje društvo 2 koluta je občasni distributer. Pred časom smo ponudili program kratkih filmov Lisička in ostale zgodbe za dveletne otroke. Filmi so se izkazali kot popolni hit. Delo, ki ga 15 let vlagamo, da ponujamo kakovostne vsebine, je obrodilo sadove."