Stalna služba na Tajništvu za notranje zadeve leta 1985. Foto: Policija
Stalna služba na Tajništvu za notranje zadeve leta 1985. Foto: Policija
Dean Confidenti
Dean Confidenti je vodja operativno-komunikacijskega centra na Generalni policijski upravi v Ljubljani. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Soba
Soba s teleprinterjem na stalni službi TNZ leta 1958. Foto: Policija
Stari zapisniki
Primer zapisov klicev na urgentno številko iz leta 1993. Takrat je bila številka na pomoč še 92, in ne 113. Foto: Policija
Dean Confidenti
Dean Confidenti je 12 let tudi sam sprejemal klice na 113. Pri tem se spominja: 'Žal se moramo pri svojem delu srečati tudi z bolezni, tako kot vsi, ki delamo za ljudi in z ljudmi, telefonska številka 113 je tudi primerna za nadlegovanja, včasih tudi po več 100 klicev od ene osebe pride. Tu gre za zlorabo za klica v sili, za kar se klicatelju poda ustrezen ukrep zoper njega, so pa klici, ki so tudi šaljivi, pa so klici za Martina, da so jim ukradli mošt, pa so razni klici, kjer dejansko po napornem delu, ko se jih spomniš še čez nekaj let in se prav pošteno nasmejiš.' Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Policijske uprave pred reorganizacijo
Prvotna delitev Slovenije na 11 policijskih uprav. Po reorganizaciji jih je zdaj osem (brez Postojne, Krškega in Slovenj Gradca). Foto: Policija
generalna policijska uprava
Generalna policijska uprava v Ljubljani. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Dean Confidenti
Dean Confidenti še vidi možnost za napredek pri reakcijskem času. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Dean Confidenti
Dean Confidenti Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Prvi začetki tako segajo že v leto 1945, ko je takratna narodna milica organizirala stalna dežurstva, zato da so lahko vse pomembne nosilce narodne oblasti v primeru potrebe nemudoma obvestili o nastalih varnostnih razmerah.

Leta 1948: na klic je bilo treba čakati 10 minut
Začetki so bili počasni, tako letno poročilo ekonomskega odseka narodne milice za leto 1948 poroča, da približno desetina vseh postaj milice sploh še ni imela telefonskega priključka. Tiste postaje, ki so ga imele, pa so morale na zvezo čakati vsaj deset minut, popoldne pa zveze sploh ni bilo mogoče dobiti.

Stalna služba od leta 1955
Prvi večji mejnik je bil oktobra 1955, ko so na Tajništvu za notranje zadeve v Ljubljani ustanovili prvo stalno službo. Dean Confidenti, ki danes opravlja naloge vodje OKC-ja na Generalni policijski upravi v Ljubljani, pri tem opozarja: "Ti sektorji stalnih služb še niso imeli operativnega namena, temveč so bili bolj namenjeni sprejemanju in oddajanju pošte, usmerjanju policijskega menedžmenta. Niso še imeli operativne funkcije, da če bi kak občan poklical na takratno številko 92, da bi dobili ta center." Številka 92, ki jo omenja Confidenti, je intervencijska številka milice postala leta 1973.

Sprva je bilo 11 OKC-jev
Spremembe, ki so vodile v današnji OKC, so se zgodile kmalu po osamosvojitvi. "Takrat so bili izdelani elaborati za potrebe takratnega ministrstva za notranje zadeve. Ugotovljeno je bilo, da ni dovolj ustrezne koordinacije policijskih sil v samem realnem času. Osnovna potreba časa je bila, da se začnejo na novo odpirati oziroma ustanavljati OKC-ji po posameznih policijskih upravah, takrat jih je bilo 11," je razložil sogovornik.

V 20 letih obrat stacionarne in mobilne telefonije
Še eden pomembnejših mejnikov je leto 1997, ko se je interventna številka 92 spremenila v današnjo 113. To je bil tudi čas, ko se je precej razmahnila uporaba mobilne telefonije. "V tem času se je na področju informacijske tehnologije ogromno spremenilo. Kolegi s takrat ustanovljenih OKC-jev se dobro spominjajo, da je takrat na številko 92 približno 95 odstotkov klicev prišlo s stacionarnih telefonov, zelo majhen delež je bil z mobilne telefonije. Zdaj je ta delež ravno obraten, več kot 95 odstotkov klicev na 113 pride z mobilne telefonije," je trend opisal Confidenti.

Skupno ljudi na številko 113 je okrog 310
Leta 2011 je policijo čakala večja reorganizacija, v kateri se je število policijskih uprav zmanjšalo z 11 na današnjih osem, a to ni vplivalo na skupno število zaposlenih policistov, ki delujejo v OKC-jih. "Število je ves čas ostalo približno isto. Na področju vse OKC-dejavnosti, za katero pa moram poudariti, da to ni samo sprejemanje klicev na 113 in napotovanje policijskih patrulj na kraj dogodka, temveč zadeva še precej drugih dejavnosti, od prevoza pošte, varovanja objektov in prostorov za pridržanje oseb … Skupaj dela približno 310 policistov, vključno z vodstvom na generalni policijski postaji," je razložil Confidenti.

OKC na generalni upravi usklajuje delo vseh OKC-jev
V osmih OKC-jih po Sloveniji sprejemajo klice na 113 in napotijo patrulje na teren, naloga OKC-ja na generalni policijski upravi pa je malce drugačna. "V realnem času spremljamo varnostne dogodke po celotni državi, spremljamo dogodke, ki jih obdelujejo na OKC-jih policijskih uprav, pomagamo in nudimo strokovno pomoč pri izvajanju prvih nujnih ukrepov in usklajujejmo delo med OKC-ji na regijski ravni," pove sogovornik in kot šolski primer navede večjo prometno nesrečo na avtocesti: "A ne koordiniramo le v primeru prometnih nesreč, lahko gre za kazniva dejanja, usklajevanje zapor policijskih sil na terenu zaradi pobega roparjev, lahko govorimo o drugih varnostnih in zahtevnejših dogodkov, kot je, denimo, varovanje pomembnih oseb ali pa varovanje pomembnih športnih prireditev, kot je bil nazadnje Euro 2013 v košarki."

Mariborski primer: komunikacija izrednega pomena
Ob nujnih interventnih klicih je pomembna vsaka sekunda, zato je pomembno, da so policisti, ki se oglašajo na 113, tako izkušeni kot vešči primerne komunikacije. "V večini primerov nam to uspeva, a si ne smemo zatiskati oči. Glede na število klicev in na obremenitev včasih pride do neprimerne ali neustrezne komunikacije, kar pa obžalujemo. Kadar ugotovimo nepravilnosti, takoj ukrepamo. S policistom se pogovorimo ali ga pošljemo na dodatna usposabljanja, če je to potrebno," je dejal Confidenti. Pred nekaj meseci je v javnosti zaokrožil podoben primer, ko je na 113 poklical človek, ki je bežal z avtomobilom, nanj pa so streljali. Na sojenju strelcu so zavrteli posnetke komunikacije, pri kateri se je izkazalo, da policista (šlo je za dva ločena klica) nista ustrezno komunicirala. "Me veseli, da ste izpostavili ta konkretni primer. Opravili smo namreč analizo te komunikacije. Ta bi bila lahko brez dvoma boljša. A določen del komunikacije je bil iztrgan iz konteksta, zato se ne more ustvariti popolna slika o celem dogodku, načinu in namenu komuniciranja. Policist je imel dober namen, vendar se je nespretno izrazil. Ravno to nespretno izražanje je pripeljalo do nepravilnega razumevanja celotne komunikacije," je mariborski primer ocenil vodja OKC-ja.

Veliko stresa
V nujnih interventnih akcijah je delo policista/operaterja zelo pomembno, hkrati pa tudi izjemno stresno. "Delo z ljudmi je lepo in zanimivo. Nikoli ne veš, kaj te čaka, ravno v tem je čar, da znaš v takem položaju pravilno odreagirati. Če se postavljamo v kožo - hkrati lahko na posameznega policista pride pet ali šest klicev. To se lahko zgodi v zelo hudem varnostnem dogodku, kot je rop, ki se ravno odvija. Kako se počuti policist, ki ta klic sprejema? Občan, ki kliče, je v stresu. Ne ve točno, kaj bi rad povedal, ne ve, kaj mora vse povedati, se dere v telefon, ... Policist ga mora najprej umiriti, da izvleče pomembne podatke za svoje delo, ... To so izredno stresni položaji. Zavedati se moramo, da ravno ta preklop med stresom, ki pride in posledicami pozneje, pomeni zelo velik stres za policiste na 113. Naslednji klic, ki ga policist sprejme, je lahko klic o družinskem nasilju, ropu, o čemer koli, spet se mora vživeti v položaj in profesionalno odreagirati, kot da prejšnjega klica ni bilo," je povzel Confidenti, ki je sam kot policist na OKC-ju 12 let opravljal ravno delo operaterja.

Na reakcijski čas vpliva ogromno dejavnikov
Kot smo že omenili, je reakcijski čas v nujnih interventnih dogodkih 11 minut in 51 sekund, pri čemer so razlike v posameznih policijskih upravah tudi štiri minute. "Lahko bi dejal popolnoma realno, da ni nobenih razlik, vendar dejanski položaj kaže drugače. Reakcijski čas je odvisen od mnogo dejavnikov. Najprej od tega, kakšen dogodek se je zgodil, ali je ogroženo življenje, ali se kazniva dejanja še odvijajo ali so že končano. Ali je policist pri svojem postopku s kršiteljem sam ogrožen in potrebuje pomoč? Da sploh ne govorim o kraju dogodka. Ali je bil to v središču mesta, ali pa (se opravičujem) nekje v Bovcu ali Logarski dolini. Tukaj je mnogo dejavnikov, na katere nimamo vpliva, a statistika pač tako pove," je realen sogovornik.

"Ne smemo zaspati na teh rezultatih"
Confidenti to povprečje ni želel primerjati z drugimi državami, o morebitni rezervi pa ocenjuje: "Zadeva je odkrito rečeno takšna. Moramo delati s kadrom, ki ga imamo na voljo. Pomembno je, da smo profesionalni in da delamo po svoji najboljši moči. Dejstvo je, če zaspimo na tej slavi in teh rezultatih, potem nikoli več ne bo napredka. Mogoče, je kadra manj, a nam pomagajo računalniške aplikacije in sistemi, ki omogočijo analizo v realnem času. To je ena izmed zadev, ki policistom omogoča, da bi včasih lahko dosegli še boljše rezultate."

113 je vse bolj znana po svojemu namenu
Število klicev je v dobrem desetletju upadlo z 800.000 na pol milijona. Na policiji konkretnih analiz sicer niso delali, a vodja OKC-ja je prepričan, da je za padec kriva tudi prepoznavnost številke 113: "Skozi čas je dejansko čedalje bolj znan namen in smisel telefonske številke 113. Če pa pogledamo drugače, je na drugi strani opažen porast klicev na številko 113, kjer je dejansko potrebna pomoč policije."

Od zgodovine k današnjemu sprejemanju klicev
Po zgodovinskem pregledu je čas, da spoznamo, kako danes v praksi delujeta sprejemanje klicev na telefonsko številko 113 in reakcija vseh vpletenih - tako policistov na operativno-komunikacjskih centrih kot tistih, ki pomagajo na terenu ...