V rubriki Dodatne številke gostje aktualne epizode odgovarjajo na vaša vprašanja, ki ste jih posredovali po poslušanju originalne epizode. Prejšnji teden je tako v epizodi 254 gostoval Uroš Ocepek, ki v nadaljevanju članka odgovarja na vaša vprašanja.

Prvenstvena naloga učiteljev je, da učijo, a ti se nemalokrat tudi sami učijo od svojih učencev, kar velja tudi za Ocepka: "Največji nauk, ki sem se ga naučil od dijakov, je, da včasih ena šolska ura pogovora o življenju nadomesti deset dosledno opravljenih šolskih ur predmeta oziroma strokovnega modula. Takšna ura, pri kateri se z dijaki pogovarjam o življenjskih temah, ni nikoli stran vržena, četudi ne odkljukam niti enega učnega cilja. Drugi največji nauk pa je, da dijaki sprejmejo učitelja, če je pristen, dosleden ter ne skriva ranljivosti."

Sorodna novica "Učitelji včasih preveč delamo za mir v zbornici in pred starši"

V tujini precej pred Slovenijo
Na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje že več kot desetletje poučuje računalništvo, s tem šolskim letom pa tudi matematiko, kar je sicer tudi po izobrazbi. Skok v novo okolje je tako opisal: "Presenetilo me je, da sem moral iskati matematično znanje nekje v zaprašenih in s pajkovo mrežo prepletenih delčkih svojih možganov. Šalo na stran. Predvsem sem se osredinil na branje sodobnih znanstvenih ter strokovnih revij s področja poučevanja matematike. Videl sem, da so v tujini svetlobna leta pred Slovenijo in njenim poučevanjem matematike, ki je pri večini učiteljev ostalo pri načinu poučevanja iz 60. let prejšnjega stoletja. Na žalost je tako. Ker pa sem izziv, ki mi ga je dala ravnateljica, vzel kot prevetritev svoje kariere, mi je poučevanje matematike predstavljalo motivacijo, da tudi na tem področju naredim nekaj novega, nekaj drugačnega."

Napeti barvito platno
Kako pa v to zgodbo nato poseže tehnologija, ki napreduje zelo hitro, vsaj zdi se, da precej hitreje, kot se osvežuje učni program. Ali lahko kurikul sledi tehnološkim spremembam in je to sploh smiselno? Učitelj leta 2022 odgovarja: "Absolutno lahko vsak učitelj na ogrodje, ki ga ponujajo učni načrti in katalogi znanj, napne barvito platno, polno drugih vsebin – na primer tudi kakšne druge ključne kompetence, kot so učenje učenja, življenjske kompetence ali trajnostni razvoj. Prostora je veliko, le učitelj mora biti motiviran in videti priložnosti, ki se ponujajo. Velikokrat se šalim, da lahko poučujem programiranje prek pokemonov, Gospodarja prstanov ali pa celo prek matematike. Kot pravi slovenski pregovor: več znaš, več veljaš."

Sorodna novica Sezona 11

Ničelna toleranca do nasilja
Odraz trenutnega časa in prostora so tudi telefoni. V prvem pogovoru so bili tema tudi telefoni. Ocepek sicer ni za prepoved uporabe, opaža pa, da se je precej vrstniškega nasilja preselilo na ta kanal: "Tudi naši zasavski otroci pri tem niso izjeme. Seveda do nas, učiteljev, vse ne pride, ampak ko se pogovarjam z dijaki, mi zaupajo, da je skoraj vsak že bil deležen nadlegovanja, norčevanja ali celo (spletnega) nasilja. Ključno je, da otroke opolnomočimo, da nam odraslim povedo in zaupajo, da potem s skupnimi močmi rešimo težave. Tudi tukaj je ključna ničelna toleranca do (spletnega) nasilja. Ker sem bil sam večkrat v času osnovne šole deležen fizičnega nasilja s strani vrstnikov, sem še toliko bolj občutljiv glede te teme in grem takoj v akcijo, ko mi instinkt postavi rdeče zastave, ko mi kakšen od dijakov zaupa svojo stisko."

Vedno skuša vključiti dijake
V prejšnjem pogovoru je govoril tudi o previdnosti pri razkrivanju dolgotrajnih projektov, ker se prerado zgodi, da mu jih kdo ukrade. O trenutnih projektih je zdaj povedal: "Veliko projektov tudi ne uspe – nekako verjamem, da vse dozori ob svojem času. Če pa nekaj ni namenjeno, potem že ne gre za pravo inovacijo. V tem trenutku imam aktivnih šest projektov in je v njih vključenih devet dijakov. Poskušam v čisto vsakega vključiti dijake. Inovatorje je treba vzgajati že v srednji šoli. No, v resnici bi jih lahko že od predšolske vzgoje naprej, če bi se tega sistematično lotili."

A(i)vsenik: Generator melodije
Ena bralka je v igri asociacij videla besedo A(i)vsenik in jo je zanimalo, za kaj natančno je šlo pri tem projektu. Inovator je razložil: "Od nekdaj sem ljubitelj Avsenikove glasbe. Nekega dne me je v mislih kot strela z jasnega obiskala ideja, da bi naredili slovenski generator melodije, ki bi temeljil na statistični analizi zaporedja not. Seveda smo to tudi realizirali z znanjem iz leta 2019, ko smo začeli projekt. In projekt sem poimenoval AiVSENIK v spomin na legendarne Avsenikove melodije. Tako smo digitalizirali slovensko ljudsko glasbo, ki smo jo našli v Digitalni knjižnici Slovenije in dodali nekaj Avsenikovih valčkov. Pri projektu so sodelovali dijaki, ki niso znali brati not, tako da je bil podvig tudi glede tega. Dobili smo petminutni posnetek, a uporabnih je bilo le nekaj sekund. Te sekunde osnovne melodije sem obogatil s svojim omejenim znanjem harmonije in nastal je Trboveljski valček."

Zaigral Trboveljski valček
Več kot desetletje je igral orgle, kjer je občasno odigral tudi kakšno narodnozabavno melodijo. Dodatni pogovor je končal z razmišljanjem, kako bi pri igranju orgel lahko uporabili umetno inteligenco: "Orgel aktivno ne igram več. Zadnjič sem igral lani, in sicer sem izpolnil večletno obljubo, da bom sodelavcu igral na poroki. Ker je zaradi službe povezan s Trbovljami, sem na poroki zaigral Trboveljski valček, ki ga je naredila umetna inteligenca. Čisto možno, da gre za prvi primer v Sloveniji ali pa celo širše, da je bila pri cerkvenem obredu zaigrana nečloveško ustvarjena melodija. Pa ne zatožite me RKC-ju (smeh). Kot zanimivost pa lahko povem, da sem zaključil redno orglanje v letu, ko je v zagorski župniji zaključil kaplanovanje danes vsem znani duhovnik Martin Golob. Tako da sva bila sodelavca."

Celotni pogovor z Urošem Ocepkom