Red in mir po spopadu na Plitvicah je bil le kratkotrajni privid. Vojna na Hrvaškem (1991-1995) se je končala z 20 tisoč mrtvimi na obeh straneh in okoli 700 tisoč begunci. Foto: EPA
Red in mir po spopadu na Plitvicah je bil le kratkotrajni privid. Vojna na Hrvaškem (1991-1995) se je končala z 20 tisoč mrtvimi na obeh straneh in okoli 700 tisoč begunci. Foto: EPA
Plitvička jezera
Narodni park Plitvička jezera je veljal za enega najlepših predelov Jugoslavije, hkrati pa je to tudi kraj, kjer sta padli prvi dve uradni žrtvi vojne na Hrvaškem. Foto: EPA
Goran Alavanja
Zgodbe o "prvih" imajo običajno tudi zamolčane "prve". Prvi hrvaški policist, ki je umrl v spopadih na Hrvaškem, je bil Goran Alavanja, sicer Srb po narodnosti. Srbski skrajneži so ga novembra 1990 ubili iz zasede pri Obrovcu. Foto: EPA

Na Hrvaškem se v teh dneh spominjajo prve hrvaške žrtve domovinske vojne, ki je izbruhnila 31. marca pred 20 leti. Policist Josip Jović je umrl v spopadu z uporniškimi Srbi pri Plitvicah, ko je padla tudi prva žrtev na srbski strani, pripadnik teritorialne obrambe Rajko Vukadinović.

Po zmagi HDZ-ja začetek srbskega upora
Potem ko je spomladi leta 1990 na prvih večstrankarskih volitvah na Hrvaškem po 2. svetovni vojni prepričljivo zmagal HDZ, so se začele stopnjevati mednacionalne napetosti med konstitutivnima narodoma. Poleti so srbski skrajneži začeli rušiti in metati drevesa na lokalne ceste ter preprečevali promet na območju Knina in v severni Dalmaciji, kar je znano kot "balvanska revolucija".

Napetosti med hrvaškim in srbskim prebivalstvom so privedle do več incidentov na območjih z večinskim srbskim prebivalstvom in 31. marca 1991 je na Plitvicah dokončno počilo. Dva dni prej je moralo vodstvo slovitega narodnega parka Plitvička jezera zapustiti območje parka, kjer so nadzor prevzele srbske sile Milana Martića.

Sneg, megla in kri
Bila je nedelja in več sto pripadnikov posebnih enot hrvaške policije se je v zgodnjih jutranjih urah iz Zagreba napotilo proti Plitvicam. Blizu hotelov ob glavni cesti so jih iz gozda v gosti megli napadli pripadniki srbskih uporniških enot, na novozapadlem snegu je stekla prva kri konflikta, ki se je razvil v popolni razpad Jugoslavije. Po hrvaških virih je bilo v spopadu skupaj ranjenih 21 udeležencev, od tega sedem na hrvaški strani, ujetih pa je bilo 29 pripadnikov srbskih sil.

Naslednji dan je predsedstvo Jugoslavije na predlog Srbije in kljub nasprotovanju Slovenije in Hrvaške v park napotilo zvezno vojsko. JNA je najprej vzpostavil tamponsko cono, nato pa je 2. aprila posebnim enotam hrvaške policije ukazal, da se iz umaknejo z območja Plitvičkih jezer.

Po Plitvicah začetek dolge vojne
Po "krvavi veliki noči" je Hrvaška stopila v težko in krvavo vojno. V omenjenem obdobju Hrvaška sicer uradno še ni imela svoje vojske, nekaj tednov po dogodkih na Plitvicah 20. aprila pa so ustanovili Zbor ljudske garde (ZNG).

Bliža se sodba Gotovini
Hrvaška se medtem pripravlja na izid sodbe v Haagu, kjer sodijo generalski trojki Anteju Gotovini, Ivanu Čermaku in Mladenu Markaču. Sodbo naj bi razglasili čez dobra dva tedna. Hrvaško veteransko združenje "Stop preganjanju hrvaških braniteljev" bo na osrednjem zagrebškem Trgu bana Jelačića pripravilo veliko platno in neposredno spremljanje razglasitve sodbe, ki bi utegnila imeti pogubne posledice za vlado Jadranke Koso in njen HDZ.

Le dan po spopadu na Plitvicah so Srbi v Kninu razglasili neodvisno Republiko Srbsko krajino na državnem ozemlju Republike Hrvaške, sam dan spopada pa na Hrvaškem uradno velja za začetek vojne med hrvaškimi oblastmi in uporniškimi Srbi. Vojna se je sklenila s hrvaško zmago avgusta 1995 po operaciji Nevihta, ki so jo hrvaške sile izvedle na širšem območju Knina.