V tragediji, ki je pretresla svet, je umrlo 155 ljudi, najmlajši med njimi je imel pet let. : EPA
V tragediji, ki je pretresla svet, je umrlo 155 ljudi, najmlajši med njimi je imel pet let. : EPA

Požar je v vagonu zobate železnice v Kaprunu izbruhnil 11. novembra leta 2000. Po navedbah nemških izvedencev je bila za požar kriva nestrokovna vgradnja grelca, ki ni bil primeren za to železnico. Umrlo je 155 ljudi. 16 obtoženih za nesrečo je sodišče štiri leta po tem dogodku oprostilo. Sorodniki žrtev pa so dosegli zunajsodno poravnavo in 16 milijonov evrov odškodnine.

Sorodna novica Tragedija v Kaprunu deset let pozneje

Kot je povedal predstavnik za stike z javnostmi Združenja žičnic Kaprun Harald Schiffl, je v tem času prišlo do nekaterih sprememb. "Eden izmed rezultatov dolgoletnega procesa in pravnega spora je sprememba nekaterih zakonov in uredb, zlasti na področju varnosti, protipožarne zaščite, so se zakoni spremenili tudi v kazenski zakonodaji."

Podobno kot druga avstrijska smučišča pa se tudi v Kaprunu spopadajo z delnim zaprtjem javnega življenja in gospodarstva. Naprave stojijo, je povedal Schiffl: "Hoteli so zaprti, bomo videli, kdaj bo vlada pustila ponovni zagon žičniških naprav, ni enostavno, a pomembno je, da število okužb pade."

Ob spomeniku žrtvam nesreče bodo pripravili spominsko mašo, zaradi covida 19 pa bo potekala na prostem.

Kaj se je zgodilo?
Več strokovnih poročil je ugotovilo, da je požar na vagonu zobate železnice v Kaprunu 11. novembra 2000 izbruhnil, ko se je vagon peljal v predor. Vzrok požara je bil po navedbah nemških izvedencev nestrokovna vgradnja grelca, ki ni bil primeren za zobato železnico. Prvotno je obveljalo, da naj bi bila vzrok za nesrečo napaka na grelcu. Nesreča se je zgodila kmalu zatem, ko je vlak ob 9.00 zapeljal v predor. Grelec v zadnjem delu vlaka se je vnel in ogenj je zajel cel vlak, ki se je zaradi talitve zavornega sistema ustavil v predoru.

Sprevodnik je skušal odpreti vrata, a zaradi izgube pritiska v sistemu to ni bilo izvedljivo. Ogenj je medtem zajel tudi električni kabel, zaradi česar sta se vlak in predor znašla v popolni temi. Potniki so takrat skušali razbiti okna, da bi se rešili. Enajst potnikov iz zadnjega dela vlaka, ki so uspešno razbili okno, so sledili nasvetu sopotnika, ki je bil 20 let prostovoljni gasilec, in so zbežali navzdol, mimo ognja in pod dimom.

Številni še ujeti potniki so zaradi toksičnih izpuhov izgubili zavest. Nazadnje je sprevodniku le uspelo odpreti vrata, tisti potniki, ki so bili še pri zavesti, pa so planili skozi vrata v predor in stekli navzgor, stran od ognja. To se je izkazalo za usodno napako, saj je predor deloval kot ogromen dimnik, ki je posrkal ves kisik z dna in naglo širil strupen dim, vročino in ogenj navzgor. Vsi potniki, ki so skušali pobegniti na ta način, vključno s sprevodnikom, so se zadušili in zgoreli.

Med 155 žrtvami kaprunske katastrofe je bilo 92 Avstrijcev, 37 Nemcev, deset Japoncev, osem Američanov, štirje Slovenci, dva Nizozemca, Britanec in Čeh. Številne žrtve so lahko na podlagi analize DNK-ja identificirali šele več tednov po nesreči. Četrtina žrtev je bila otrok in najstnikov. Najmlajši je bil star pet let. Dvanajst ljudi se je iz predora rešilo.