To je nekaj ur po pokolu v osnovni šoli Sandy Hook v navadno spokojnem Newtownu v ameriški zvezni državi Connecticut na Facebooku zapisal ameriški komik Bill Maher, ki slovi kot velik kritik politike ZDA in ameriške navezanosti na orožje.

Vidno pretreseni Barack Obama je komaj zadrževal solze, ko je v nagovoru Američanom dejal, da je treba nekaj storiti, da se tovrstna dejanja ne bodo več ponavljala, in tudi mediji zadnji, najhujši pokol v ameriških šolah označujejo z besedami "prelomna točka", češ da bo zdaj pa res treba načeti razpravo o pravici do nošnje orožja.

Da bi znalo ostati le pri razpravi, daje slutiti dejstvo, da se s krilaticami tipa "zdaj pa se je res treba pogovoriti o pravici do oboroženosti" opleta malodane po vsaki taki tragediji. In teh v ZDA, državi v vrhu strelskih zločinov, državi, kjer je na 100 prebivalcev 88,8 kosa strelskega orožja, in državi, kjer se letno zgodi okoli 20 množičnih strelskih pokolov, ni malo.

Prelomne točke
"Razpravo" so tako nazadnje načenjali poleti, ko je "tihi in nadarjeni" študent medicine James Holmes na polnočni premieri Batmana v kinematografu v Aurori (Kolorado) ubil 12 ljudi in jih 58 ranil. Avgusta je nato vojaški veteran v sikhovskem templju v Wisconsinu ubil šest ljudi, le nekaj tednov pozneje pa je v kraju Old Bridge (New York) nezadovoljni uslužbenec v supermarketu streljal na sodelavce - ubil je dva, nato pa sodil še sebi.

A še pred Auroro so bile "prelomne točke" leta 1999 streljanje na srednji šoli Columbine s 13 mrtvimi in oskarjevsko uspešnico filmskega provokatorja in dežurnega kritika vseh ameriških spornih praks Michaela Moora Bovling za Columbine, pa pokol na univerzi Virginia Tech leta 2007 (33 mrtvih) in pokol v Tucsonu leta 2011, v katerem je bila tarča kongresnica Gabrielle Giffords, a je ta napad preživela, šest drugih pa ne. Opozoril je bilo dovolj, a vsakokrat se je začelo in končalo s številnimi analizami, strokovnjaki v TV-studiih in neizrečenim sklepom, da je boj proti mogočnemu ameriškemu orožarskemu lobiju že vnaprej izgubljen.

Ljubezen do drugega amandmaja
Zakaj so Američani tako bolestno navezani na svoje orožje? In zakaj je v državah s podobno "kontroverzno" zakonodajo (denimo Kanada) še vseeno znatno manj strelskih pohodov kot ZDA? Odgovori verjetno niso najbolj prijetni za Američane, zato do njih nikdar zares ne pride. Vsaj ne do takih, ki bi vodili do naslednje točke - omejitve strelskega orožja, za kar si že leta prizadevajo nasprotniki drugega amandmaja ameriške ustave. Gre za "sveti gral" orožarske zveze, vseh ljubiteljev orožja in vseh tistih, ki jasno in glasno povedo, da ne mislijo dopustiti, da jim kdo odreče pravico do samoobrambe in zaščite.

Drugi amandma je bil zapisan v ustavo ZDA 15. decembra 1791, skupaj s prvimi devetimi amandmaji, ki določajo vse osnovne pravice demokratične ureditve. V tem času se je pred vrhovnim sodiščem zvrstila že nepregledna množica primerov, v katerem so se obdolženci izgovarjali na drugi amandma. Nasprotniki so večkrat neuspešno poskušali pritisniti na ameriškega predsednika, da bi amandma spremenil, a tudi ko sta bila bodisi Bela hiša bodisi senat v vajetih demokratov, se ni spremenilo nič.
In čeprav je Nacionalna orožarska zveza (NRA) Obamo večkrat obtožila, da skuša prepovedati drugi amandma, aktualni vrhovni poglavar ZDA tega ni nikdar (aktivno) poskušal. Malo verjetno je bilo, da to bi - še zlasti v svojem prvem mandatu, ko je bilo preveč na kocki. Je zdaj napočil ta čas?

Razbesnjeni CNN-ov voditelj
CNN-ovemu voditelju, sicer Britancu Piersu Morganu, ki je po upokojitvi zavzel "zasliševalski" stolček Larryja Kinga, so v njegovi oddaji Piers Morgan Tonight v petek zvečer popustile vse zavore in se je razburjeno znesel nad ameriško orožarsko politiko in miselnostjo. "Koliko otrok še mora umreti, preden vi tipi rečete, 'hočemo manj pištol, ne pa več'?" je napadel Johna Lotta, avtorja knjige "More Guns, Less Crime" ("Več orožja, manj zločinov").
"Zakaj za Boga bi si želeli več orožja na šolah, potem kar se je zgodilo danes?" pa je Morgan vprašal Steva Dulana, odvetnika michiganske koalicije za odgovorne lastnike orožja. Dullan je skušal pojasniti, da bi imel, če ne bi bilo pištol, drugačno stališče, a dejstvo je, da strelsko orožje obstaja in edini način, da zlobneža ustaviš, je tako, da ga ustreliš. Morgan je argument, da se taki pokoli, če bi bili vsi oboroženi, ne bi dogajali, označil za "popolno bedarijo".
"Tako frustriran sem, tako besen, da so bili ti otroci - znova - pobiti s povsem zakonito pridobljenim orožjem. Fant, za katerega vsi vedo, da ima težave, vzame tri (!) kose materinega orožja, vključno s to trapasto brzostrelko, gre v šolo in pobije te otroke, vi iz orožarskega lobija pa mi še vedno skušate dopovedati, da je odgovor več pištol. Noro!" se je povsem razbesnel nad gostoma neposredni Britanec.

Med 27 smrtnimi žrtvami petkovega pokola je bila tudi Nancy Lanza, mati 20-letnega strelca, za katerega ameriški mediji poročajo, da je imel Aspergerjev sindrom (oblika avtizma, za katero je značilno, da imajo bolniki, sicer običajno nadpovprečno inteligentni, težave s socialno interakcijo). "Zakaj bi vzgojiteljica v vrtcu potrebovala tri kose orožja, vključno z brzostrelko?" je Morgan vprašal to, kar se po tiho sprašujejo vsi (Neameričani).