But si je zaradi prodaje orožja diktatorjem in uporniškim skupinam po vsem svetu prislužil vzdevek "trgovec s smrtjo".
Tožilstvo je za Buta zahtevalo dosmrtno ječo. Sodnica Shira Sheindlina je Buta obsodila na 25 let zapora za eno od točk obtožnice, za preostale tri točke pa za vsako na 15 let, in nato izrekla skupno kazen 25 let zapora, kar je sicer najnižja mogoča kazen glede na težo obtožb.

Butov odvetnik je po izreku sodbe že napovedal pritožbo, But pa je v četrtek na sodišču zanikal krivdo. "Nisem kriv. Nikoli nisem nameraval nikogar ubiti in nikoli nisem nikomur tudi nameraval prodati orožja," je v ruščini dejal But. "Bog pozna resnico," je še dodal.
Politični pregon?
Za nekdanjega sovjetskega vojaškega častnika je zvezna porota na Manhattnu že novembra lani odločilla, da je kriv zarote pobijanja Američanov in prodaje orožja teroristični organizaciji. Butov odvetnik je na drugi strani med sodnim procesom zahteval razveljavitev celotnega primera, saj naj bi šlo za političen pregon.

Buta so aretirali leta 2008 v tajski prestolnici Bangkok s pomočjo agentov ameriške agencije za boj proti mamilom (DEA), ki sta se predstavljala kot kupca orožja v imenu kolumbijske levičarske skupine Farc.
Tajska ga je leta 2010 kljub ostrim protestom Rusije izročila ZDA. 45-letni But je tesno povezan z ruskim vojaškim, političnim in obveščevalnim aparatom. Rusija je ves čas grozila, da bodo postopki proti Butu poslabšali odnose z ZDA.