Njegov prihod je zaznamoval zmago tako imenovane iranske revolucije nad prozahodnim in skorupiranim režimom šaha Reze Pahlavija.

Pretežno nadležni pojav
Že vse od zmage je iranska revolucija, ki v očeh preostalega sveta predstavlja vrnitev v preteklost, trn v peti svetovnih oblastnikov, saj je radikalizirala znatni del islamskega sveta in povzročila diferenciacijo, nemire in razkole v številnih državah. Iranskega fundamentalističnega izziva se boji tudi tako imenovana zahodna civilizacija .

Iz krize v krizo
30 let politizacije islama v Iranu in v svetu je postreglo s celo vrsto kriz. Iranski zgled je povzročil nemire in vojaške spopade v Afganistanu in Pakistanu, do hudih nemirov in pokolov med skrajneži in oblastmi je prišlo v Alžiriji, Egiptu, Sudanu in Indoneziji. Skrajneži z verskimi zastavami so se postavili po robu ZDA in tedanji Sovjetski zvezi.

Iran se je novembra 1979 zapletel v konflikt z ZDA (444 dni trajajoča zasedba ameriškega veleposlaništva s 66 talci), leta 1980 pa v 8-letno vojno z Irakom, v kateri je bilo ubitih na stotine tisočev ljudi, večina Irancev. Iran je na čelu gibanja, ki ne priznava Izraela in mu odkrito ter prikrito streže po življenju. V središču pozornosti je njegov atomski program, ki ga sam razglaša za miroljubnega, mnogi pa menijo, da gre tudi za oboroževanje, kar lahko potencialno ogrozi mir.

Na strateškem prepihu
V Iranu živi 71 milijonov prebivalcev, na površini 1,6 milijona kvadratnih kilometrov in na strateškem križpotju sedmih sosed ter različnih interesov. Večina prebivalcev je Perzijcev, govorijo parsi, 98 % jih pripada islamski veroizpovedi, od tega 90 % šiitski in 8 % sunitski.
Voditelj revolucije je od smrti Homeinija (1989) ajatolah Ali Hamenei, ki ima neomejeno oblast. Imenuje vrhovne sodnike (vsi so iz duhovščine) in je obenem vrhovni poveljnik oboroženih sil. Njegov mandat je dosmrten.

Predsednik države s 4-letnim mandatom je od leta 2005 Mahmud Ahmadinedžad. Medtem ko je njegov predhodnik veljal za nekoliko popustljivejšega in liberalnejšega politika, se je v času zdajšnjega vodstva spet utrdila bolj dogmatična usmeritev.

Odnosi z ZDA so še naprej zaostreni. Predsednik Bush je Iranu zaradi domnevne neposlušnosti grozil s podobno intervencijo kot Iraku. Novi predsednik Obama je med predvčerajšnjim govorom, namenjenem islamskemu svetu, izjavil, da bo Iranu, "če odpre pest, ponudil roko". Iz Teherana je prišel odgovor, da mora pest najprej razpreti Obama.

B.B.