Na obeh straneh se tistih tragičnih dogodkov še živo spominjajo, je za Radio Slovenija poročala Mirjam Muženič. Tla so se prvič zatresla ob 21. uri zvečer. V noč so odmevali kriki groze in strahu, hiše so pokale in se sesuvale, vsepovsod so bili prah in ruševine. "Vrgla sem se na otroke in jih zaščitila s svojim telesom. Pol minute pozneje se je hiša začela rušiti, cela hiša, cela," se spominja Margherita Marcon iz Osoppa. "Spominjam se popolnega razdejanja in tega, da nismo vedeli, kje začeti," k temu dodaja Salvatore Varisco.

18.000 hiš je bilo povsem uničenih, 75.000 poškodovanih. Skoraj 33.000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Vse to na italijanski strani, kjer je bilo uničene vsaj pol industrije. Skupaj najmanj 1.800 milijard tedanjih lir škode. Zelo veliko tudi v Breginju in Podbeli. Pomoč je začela prihajati hitro od vsepovsod. "Z vsega sveta, iz vseh delov Italije, iz Slovenije in Jugoslavije, Avstrije in Nemčije," se spominja velike solidarnosti Furlan Umberto Trombetta.

Za obnovo so potrebovali več kot desetletje in danes so hiše tam bolj varne. Potresa se bodo z več slovesnostmi spomnili na obeh straneh, v Vidmu popoldne pričakujejo predsednika države Sergia Mattarello, je še poročala Muženičeva.

V pol leta so se tla stresla več kot 500-krat
V Sloveniji so bile najbolj prizadete vasi v Breginjskem kotu v zdajšnji občini Kobarid. V Breginju, Ladri, Smasti, Trnovem in Srpenici je brez strehe nad glavo ostalo več kot 80 odstotkov prebivalcev, poroča STA. 15. septembra je sledil še en močan popotresni sunek z magnitudo 5,9, ki je povzročil še dodatno škodo, skupno pa so se med majem pa do konca oktobra tla zatresla še več kot 500-krat. V Sloveniji je bilo uničenih okoli 4.000 stavb.