Izmed okoli 196 zapornikov naj bi jih 110 izpustili, saj naj ti ne bi bili nevarni teroristi, 35 zapornikom pa bodo sodili na vojaškem sodišču. Omenjenim 47 zapornikom ne bodo sodili, temveč jih bodo obdržali v zaporu za nedoločen čas. Skupina zapornikov je po besedah ameriškega pravosodnega ministrstva prenevarna, da bi jo lahko spustili na prostost.

"Če obstajajo verodostojni dokazi, ki dokazujejo, da so ti zaporniki res nevarni, potem ne vidim razloga, zakaj ne bi teh dokazov predložili na sodišču," je dejal vodja varnostnega projekta ACLU-ja Jameel Jaffer. Jaffer je prepričan, da so bili dokazi zoper zapornike pridobljeni na nedovoljen način, zaradi česar na sodišču ne bi veljali kot dokazno gradivo.

"Če so dokaze dobili na nedovoljen način, kot je izsiljevanje in mučenje, potem tako dokazno gradivo sploh ni zanesljivo," meni Jeffer. To bi preprosto pomenilo, da pravosodno ministrstvo ne upa tvegati, da bi zapornike na sodišču spoznali za nedolžne.

"Tako kot je pomembno, da zapor zaprejo hitro, je pomembno tudi to, da ga zaprejo pravilno. To pomeni, da morajo končati nedovoljeno politiko, ki narekuje, da bodo zaporniki ostali v zaporu za nedoločen čas, in to brez sojenja," pa je za BBC dejal izvršni direktor ACLU-ja Anthony Romero.

Težava je tudi to, da je med zaporniki, ki naj bi jih izpustili takoj, 30 Jemencev, katerih država še vedno nima ustreznih varnostnih pogojev, da bi jih sprejela.

Ameriški predsednik Barack Obama je skoraj leto dni obljubljal, da bo zapor v Guantanamu na Kubi zaprl do 22. januarja 2010. Delni razlog, da mu obljube ni uspelo uresničiti, je tudi ameriški kongres. Kongresniki se namreč bojijo, da bi se z izpustitvijo vseh zapornikov znova povačala možnost terorističnih napadov v ZDA. Na drugi strani pa republikanci trdijo, da se po zaprtju zapora ne bi zgodilo nič, kar bi bil še en dokaz več za to, da je bilo odprtje Guantanama pravzaprav nepotrebno.