Elizejsko pogodbo sta 22. januarja 1963 v Elizejski palači v Parizu podpisala takratni nemški kancler Konrad Adenauer in francoski predsednik Charles de Gaulle. Pogodba je po krvavi preteklosti, ki sta jo zaznamovali prva in druga svetovna vojna, postavila temelje francosko-nemškega prijateljstva in sprave ter njunega tesnega sodelovanja na področju mednarodnih odnosov, obrambe in izobraževanja.

Pot, ki je nekdanji sovražnici spremenila v prijateljici, se je sicer začela že julija 1962 s spravno mašo v katedrali v francoskem Reimsu, s katero se je končal državniški obisk takratnega nemškega kanclerja Konrada Adenauerja v Franciji.

Brez Nemčije in Francije ne bi bilo Evrope, kot jo poznamo
Tako de Gaulle kot Adenauer sta se že takrat zavedala zgodovinskega pomena njunega dejanja, saj sta vedela, da skupne Evrope ni mogoče ustvariti, če med Nemčijo in Francijo ni zaupanja in medsebojnega spoštovanja. Kot je za Radio Slovenija poročal nemški dopisnik Boštjan Anžin, so njunemu zgledu pozneje sledili številni francosko-nemški pari Georges Pompidou in Willy Brandt, Helmut Schmidt in Valery Giscard d'Estaing, Helmut Kohl in Francois Mitterand, Gerhard Schröder in Jacques Chirac ter Angela Merkel z Nicolasom Sarkozyjem in Francoisom Hollandom.

Odnosi med državama niso bili vedno enostavni. V času evrske krize so pogledi na njeno reševanje pogosto drugačni, saj se Nemčija zavzema za stroge varčevalne ukrepe, Francija pa spodbuja porabo, saj naj bi tako povečali gospodarsko rast. Ker je Merklova v francoski predsedniški kampanji odkrito podprla Nicolasa Sarkozyja, v odnosu s Hollandom ostaja grenak priokus, preizkus prijateljstva pa predstavlja tudi francosko posredovanje v Maliju, kjer Nemčija noče sodelovati.

Kljub temu pa se državi zavedata, da brez njune sprave ne bi bilo Evrope, kakršno poznamo danes, zato negujeta dobre odnose. Leta 2003 sta Pariz in Berlin uvedla še skupne seje vlad obeh držav, in od takrat naprej sodelovanje na najvišji politični ravni koordinirata na ta način.

V Bundestagu prvič celoten parlament druge države
Ob slovesni priložnosti so se v Berlinu na skupnih sejah sestali parlamenta in vladi obeh držav. Najprej je vse zbrane sprejel nemški predsednik Joachim Gauck, nato pa je bila v Bundestagu, ki je prvič v zgodovini gostil celoten parlament druge države, izredna skupna seja bundestaga in francoske narodne skupščine, kjer pričakujejo 577 francoskih in 622 nemških poslancev. Nagovorila sta jih tako nemška kanclerka Angela Merkel kot francoski predsednik Francois Hollande, poslanci pa bodo sprejeli tudi skupno deklaracijo. Pozneje je sledila še skupna seja vlad obeh držav.

Merklova in Hollande sta uvod v praznovanje jubileja sicer začela že v ponedeljek zvečer, ko sta se srečala s približno 200 mladimi iz obeh držav, nato pa sta na delovni večerji razpravljala o aktualnih temah.

V spomin na visok jubilej oz. na festival prijateljstva, kot so ga poimenovali, sta Francija in Nemčija izdali posebne znamke, kovance in druge spominke. Francoska tiskovna agencija AFP in nemška tiskovna agencija dpa sta ob obletnici pogodbe vzpostavili skupno spletno stran https://www.50elysee.com, na kateri je v francoščini in nemščini prikazana kronika partnerstva med državama po letu 1950.

Slovesno tudi v Sloveniji
50-letnico podpisa pogodbe bodo pošastili tudi v Sloveniji, saj francosko in nemško veleposlaništvo skupaj z Goethejevim in Francoskim inštitutom Charles Nodier organizirata koncert v Slovenski filharmoniji. Slovesnosti se bo udeležil tudi predsednik Borut Pahor, ki bo imel pozdravni nagovor.