Američani so prepričani, da gre za nevarno potezo, saj naj bi obstajali dokazi, da so bili izpuščeni vpleteni v napade na Natove in afganistanske sile. "Izpustitev teh zapornikov je velik korak nazaj za vladavino prava v Afganistanu. Nekateri posamezniki, ki so bili izpuščeni v preteklosti, so hitro znova v roke prijeli orožje, zato bo tudi ta množična izpustitev nevarnim upornikom omogočila vrnitev v mesta in vasi," so zapisali Američani v odzivu in dodali: "Prepričani smo, da so ti ljudje grožnja za ameriške varnostne sile. Če bodo proti našim možem dvignili orožje, bomo nemudoma ukrepali. Seveda jim bomo poskusili ubiti ali jih ujeti, če bodo tako narekovale razmere."

Kaj z zaporniki?
V Bagramu so zaprti predvsem talibani in drugi uporniki, ki so jih ujele večinoma zahodne varnostne sile. Iz tega zapora prihajajo tudi mnoge zgodbe o hudih zlorabah zapornikov.

Zapor je marca lani prešel v afganistanske roke, Kabul pa je od takrat izpustil več sto zapornikov. Toda nova množična izpustitev bi lahko afganistansko-ameriške odnose spravila na najnižjo točko v zadnjem času, svarijo poznavalci. Usoda zapornikov postaja ob postopnem umiku tujih sil iz Afganistana eno najbolj perečih vprašanj.

Direktor ameriške obveščevalne agencije je izjavil, da od afganistanskega predsednika Hamida Karzaja ne pričakuje, da bo podpisal dvostranski dogovor o varnosti z Washingtonom, za kar si prizadeva ameriška administracija na čelu s predsednikom Barackom Obamo. Dogovor bi namreč omogočil, da nekaj pripadnikov ameriške vojske v državi pod Hindukušem ostane tudi po datumu dokončnega umika, to je do konca leta.

V Bagramu, ki leži severno od prestolnice Kabul, naj bi na prostost izpustili še 650 ljudi, za katere domače oblasti menijo, da proti njim ne obstaja dovolj dokazov za kazenski pregon.