To je del načrta, po katerem naj bi vsi zapori v državi postopno prešli pod nadzor krajevnih oblasti. Temu bo konec leta 2014 sledil tudi umik Natovih sil iz države pod Hindukušem.

Ob izročitvi pod nadzor je potekala skromna slovesnost, na kateri pa je bilo udeležnih le malo ameriških in Natovih predstavnikov. Čeprav je afganistanski predsednik Hamid Karzaj pozdravil prevzem nadzora nad zaporom, pa z ameriškimi predstavniki ostaja še nekaj nesporazumov. Washington namreč vztraja, da želi še naprej obdržati nadzor nad točno določenimi zaporniki, saj trdi, da ima pravico v svojih rokah ohraniti usodo upornikov, ki so jih ujeli na bojišču.

Nekdaj del Natovega oporišča
Zapor Bagram, ki leži 40 kilometrov severno od prestolnice Kabul, so zdaj preimenovali v pripor Parwan, prejšnje ime pa je obkrožilo svet predvsem zaradi veliko namigov o hudih zlorabah in mučenju zapornikov. Pred leti je bil zapor del enega največjih vojaških oporišč za Natove sile v državi, leta 2010 pa so ga preselili v nove objekte.

Govorice ne potihnejo
V medijih se ga je prijel vzdevek "afganistanski Guantanamo", saj so mnogi ljudje tam zaprti brez jasne obtožnice, pojavljajo pa se tudi mnogi namigi o slabem ravnanju z njimi. Leta 2010 je britanska televizija BBC objavila reportažo o domnevno skrivnem predelu zapora, v katerem naj bi veliko zapornikov mučili, a so ZDA navedbe zanikale. V začetku leta pa so mučenja in ponižujočih telesnih preiskav Američane obtožili tudi domači preiskovalci.

Mesec pozneje so v zaporu ameriški vojaki sežgali več izvodov Korana, kar je sprožilo ogorčene proteste med domačini.

V zaporu je trenutno zaprtih več kot 3.000 ljudi, med njimi je tudi 50 tujcev, ki niso vključeni v sporazum o izročitvi oblasti.