po razkritju početja in širokih obsodbah dejanj Alžirije skoraj povsem končali. V zadnjem letu dni je Alžirija v puščavo izgnala več kot 13.000 ljudi, tudi žensk in otrok.

O tem je poročala ameriška tiskovna agencija Associated Press (AP), ki je navajala uslužbence ZN-ove Mednarodne organizacije za migracije (IOM). Na tisoče prebežnikov, ki so vstopili v Alžirijo, je ta država pregnala v puščavo in jih usmerila proti sosednjima Nigru in Maliju.

Preden je AP zgodbo objavil 26. junija, je Alžirija skoraj vsak teden izgnala na stotine prebežnikov v puščavo, kjer so mnogi umrli. Alžirske oblasti se niso odzivale na prošnje AP-ja za komentar. Manj kot tri tedne po objavi pa so se izgoni skorajda končali, poroča Al Džazira.

Humanitarni delavec s kontakti v Alžiriji je za AP dejal, da se množična pridržanja odvijajo še naprej, a da se zdaj migrante in begunce, vključno z več deset nosečnicami, pridržuje v prenatrpanih zaporih. Humanitarec se iz strahu pred povračilnimi ukrepi alžirske vlade ni želel izpostaviti z imenom, poroča Al Džazira.

Alžirija medtem še naprej izganja prebežnike iz Nigra, s katerim ima sklenjen sporazum o izgonih iz leta 2015. Te so alžirske oblasti v nasprotju s prebežniki iz drugih podsaharskih držav, ki so bili v puščavo izgnani v tajnosti in bili prisiljeni več kilometrov pešačiti na žgočem soncu, do meje prepeljali v konvojih.

Po junijski objavi AP-jevega prispevka sta bila v Alžiriji odpuščena vodja žandarmerije in vodja službe državne varnosti. Razlog za njuno odpustitev ni znan, a se oba povezuje tako z izgoni prebežnikov v puščavo kot s korupcijskim škandalom, povezanim z zasegom več kot 700 kilogramov kokaina na tovorni ladji v maju.

Obsodbe dejanj Alžirije
Alžirija se sicer brani, da s prebežniki ravna primerno, a izgone v puščavo je obsodil Visoki komisar ZN-a za človekove pravice. Tudi organizacija za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch opozarja, da Alžirija sicer lahko nadzira svoje meje, ne sme pa ljudi "odvreči v puščavi", ne glede na njihov pravni status in ne brez ustreznega postopka.

Nekateri prebežniki so posneli svojo pot po puščavi pri temperaturah, ki poleti presegajo 50 stopinj Celzija, medtem ko jim oboroženi alžirski žandarji preprečujejo vrnitev v notranjost države. AP je v Nigru govoril z več kot 20 prebežniki, skoraj vsi pa so dejali, da so videli smrtne žrtve prisilnega pohoda, ki je včasih trajal tudi več dni.

Afriška unija je že maja opozorila na alžirsko politiko do prebežnikov. "Ne moremo sprejeti, da afriške države slabo ravnajo z Afričani, tudi če so v državo vstopili nezakonito," je ta teden dejal predsednik komisije AU-ja Musa Faki Mahamat.

EU želi prebežnike zadrževati v Alžiriji
EU, ki na severnoafriške države pritiska, naj zaustavijo prebežnike, preden pridejo do Sredozemskega morja in posledično v Evropo, ni želel komentirati dejanj alžirskih oblasti. Predstavniki EU-ja pravijo, da so o izgonih v puščavo zasebno govorili z alžirskimi vladnimi uslužbenci v zadnjih mesecih, kljub temu pa EU Alžirijo omenja kot eno od redkih držav, kjer želi zgraditi center za zadrževanje prebežnikov. Alžirija je to sicer zavrnila.