Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poveljnik etiopske vojske Berhanu Jula očita generalnemu direktorju Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedrosu Adhanomu Ghebreyesusu, ki velja za najvidnejšega Tigrajca v tujini, da podpira upornike v severni regiji Etiopije.
Etiopski premier Abiy Ahmed je sporočil, da se je Tigrayski ljudski osvobodilni fronti (TPLF) iztekel rok za predajo, zato etiopska vojska začenja "zaključno ofenzivo". Združeni narodi ob več sto mrtvih in 27.000 prebeglih svarijo pred humanitarno krizo.
Že skoraj dva tedna trajajoči spor med etiopsko vlado in uporniško skupino v regiji Tigray so se okrepili. Uporniki so v soboto zvečer izstrelili rakete na območje sosednje Eritreje, cilj napadov je bilo letališče prestolnice Asmar.
Oboroženi konflikt v Tigrayu na severu Etiopije, kjer je vladna vojska sprožila operacijo proti Tigrayski ljudski osvobodilni fronti (TPLF), se dodatno zaostruje. TPLF je obstreljeval letališči v sosednji pokrajini Amhara.
Konflikt v regiji Tigray na severu Etiopije, kjer je vojska sprožila vojaško operacijo, bi lahko "popolnoma ušel izpod nadzora", so opozorili Združeni narodi (ZN). Obstaja nevarnost za destabilizacijo celotne regije, so posvarili.
Gibanje za neodvisnost Zahodne Sahare, fronta Polisario, je sporočila, da v Zahodni Sahari prekinitev ognja z Marokom po treh desetletjih ne velja več, potem ko je Maroko ponoči sprožil vojaško operacijo za odprtje ceste do sosednje Mavretanije.
V vladni ofenzivi proti silam Ljudske osvobodilne fronte Tigraya (TPLF) v etiopski pokrajini Tigray je bilo po ocenah organizacije Amnesty International ubitih na stotine ljudi, večinoma civilistov.
Etiopski premier Abiy Ahmed je oznanil vladno ofenzivo proti silam v pokrajini Tigray pod vodstvom Ljudske osvobodilne fronte Tigraya (TPLF). Napetosti med osrednjo vlado in tigraysko opozicijo sicer tlijo že več mesecev.
Alžirski volivci in volivke so v nedeljo množično bojkotirali referendum o spremembah ustave, s katerimi naj bi želel režim nevtralizirati množično protestno gibanje Hirak, ki je lani odneslo dolgoletnega predsednika Abdelaziza Boutefliko.
V Alžiriji poteka referendum, na katerem 25 milijonov volilnih upravičencev odloča o spremembah ustave iz leta 1996, ki bi ljudem prinesle več pravic in svoboščin, a bi hkrati utrdile predsedniški sistem in vlogo vojske.
Etiopski premier je dejal, da se njegova država ne bo "vdala kakršni koli agresiji", potem ko je predsednik ZDA Donald Trump navrgel, da bi Egipt lahko uničil sporni jez na Nilu.
Kot je sporočil predsednik Muhammadu Buhari, je v protestih v državi umrlo 69 ljudi, večina je civilistov, med njimi pa so tudi policisti in vojaki. Organizatorji protestov ljudem predlagajo, da ostanejo doma.
Predstavniki sil, vpletenih v konflikt v Libiji, so po petih dneh pogovorov v Ženevi podpisali dogovor o prekinitvi ognja. Evropska unija (EU) jih je pozvala k uresničitvi zaveze, do katere pa je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan skeptičen.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je sporočil, da bo Afrika zaradi gospodarske škode in zdravstvenih stroškov, ki jih je povzročil novi koronavirus, v naslednjih treh letih potrebovala 1200 milijard dolarjev.
Mednarodna nevladna organizacija Amnesty International je sporočila, da so vsaj trije ljudje umrli v centrih za pridržanje migrantov v Savdski Arabiji, kjer je več tisoč ljudi, ki so prišli delat iz Etiopije.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) bo uvedla preiskavo domnevnih spolnih zlorab, ki naj bi jih med bojem proti eboli zagrešili sodelavci WHO-ja.
Ob delti reke Okavango v Bocvani je v prvem delu leta poginilo več kot 300 slonov. Raziskovalci ugotavljajo, da naj bi bili razlog za njihov pogin strupi, ki jih proizvajajo cianobakterije v vodnih kotanjah, iz katerih so živali pile.
Več kot 200 zapornikov je pobegnilo iz kaznilnice v ugandskem mestu Moroto in se poskrilo v bližnjih hribih. Oblasti so dva izmed njih ujele, dva sta bila ubita.
"Če bo prišlo do vojne, to ne bo krivda Sahravijcev, temveč popolnoma impotentne, ravnodušne, in še kaj bi lahko dodal, politike mednarodne skupnosti," meni Erik Valenčič, ki je o njihovem boju za priznanje Zahodne Sahare posnel dokumentarni film.
V Maliju so po državnem udaru prejšnji mesec vojaška hunta, stranke in civilna družba sklenili dogovor za ustanovitev 18-mesečne prehodne vlade. Opozicijsko gibanje M5, ki je bilo na čelu protivladnih protestov, dogovor zavrača.
Neveljaven email naslov
