Etiopija je po trditvah vlade pripravljena v celoti sprejeti in izpeljati mirovni sporazum posebne komisije iz leta 2002, ki obmejna vojna območja, vključno z mestom Badme, dodeljuje severni sosedi Eritreji.

Eritreja je osamosvojitev od Etiopije po 30-letnem prizadevanju uradno razglasila maja 1993. Pet let zatem se je med državama začela najbolj krvava vojna na obmejnih območjih v Afriki, v kateri je umrlo več deset tisoč ljudi, bojevanje pa je sprožilo množično razseljevanje ljudi in ločevanje družin.

Ob posredovanju posebne komisije sta državi v Haagu podpisali sporazum o "prenehanju sovražnosti" leta 2000, dve leti zatem pa je komisija razglasila zadnjo sodbo, po kateri sporna ozemlja pripadajo Eritreji. Državi sta takrat pretrgali vse stike.

"Niti Etiopija niti Eritreja nimata koristi od tega zastoja. Vsa prizadevanja moramo osredotočiti na mir in spravo ter izogibanje majhnim konfliktom in delitvam, da bi dosegli odpravo revščine," je dejal Ahmed.

Eritreja se na zadnje izjave etiopske vlade še ni odzvala, prav tako pa Etiopija iz obmejnega območja ni umaknila svoje vojske, kar bi pomenilo, da država s sklepanjem miru misli resno, meni BBC-jev urednik za Afriko Will Ross.

Predstavnik etiopskega zunanjega ministra je v torek za Reuters dejal, da je bilo do zdaj že "najmanj 61 poskusov mediacije" med državama, med drugim tudi od Rusije, Evropske unije in Katarja, vendar so po njegovih besedah eritrejske oblasti vse ponudbe zavrnile.

Združeni narodi so leta 2009 uvedli orožarski embargo z Eritrejo zaradi obtožb, da oblasti nudijo politično, finančno in logistično podporo skrajnim oboroženim skupinam v Somaliji. Eritreja na drugi strani za obsodbe krivi Etiopijo, ki naj bi želela severno sosedo izolirati.

Odpiranje tujim vlagateljem
V sklopu reform novega premierja naj bi se etiopsko hitro rastoče gospodarstvo kmalu odprlo tudi tujim vlagateljem, poroča Quartz. Etiopija v zadnjem desetletju dosega okoli desetodstotno gospodarsko rast, s čimer močno prispeva k splošni gospodarski rasti vzhodne Afrike. Predvsem na področju telekomunikacij in letalstva naj bi Etiopija po poročanju Quartza kmalu začela iskati tuje vlagatelje.

Stomilijonska država se sicer kljub gospodarski rasti spopada z visoko nezaposlenostjo med mladimi in visokim državnim dolgom.