"Politični zaporniki, ki jim grozi pregon in so že aretirani, bodo izpuščeni," je sporočil premier. "Zloglasni zapor, ki je bil tradicionalno imenovan Maekelawi, bo zaprt in spremenjen v muzej," je dodal.

Organizacije za človekove pravice so poročale, da je bilo med protesti, ki so izbruhnili konec leta 2016, zaprtih več 10.000 ljudi, vendar večina le za kratek čas. Okoli 2.000 naj bi jih bilo še vedno priprtih.

Kot je sporočil premier, gre za ukrep v okviru prizadevanj za "vzpostavitev nacionalnega konsenza in razširitev demokratičnega prostora za vse". Desalegn sicer ni povedal, kdaj bodo zaporniki izpuščeni, prav tako ni razkril, koliko zapornikov zadeva odločitev, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Kot poroča BBC, gre za prelomni trenutek v Etiopiji, tudi zato, ker je vlada prvič priznala, da v državi obstajajo politični zaporniki. Predtem jih je namreč imenovala "zločinci".

Amnesty: Zapor znan po grozljivih dogodkih
Mednarodna nevladna organizacija Amnesty International je premierjevo napoved pozdravila in sporočila, da bi lahko to pomenilo "konec obdobja krvave represije v Etiopiji". Ob tem je organizacija posvarila pred tem, da bi se zaprtje zloglasnega zapora izkoristilo za zanemarjanje "grozljivih" dogodkov, ki so se zgodili pod njegovo streho. Amnesty International je ob tem pozvala k preiskavi zlorab in kaznovanju odgovornih.

Vlada je ukrep sprejela po protivladnih protestih v pokrajinah Oromia in Amhara, ki so se v zadnjih mesecih razširili tudi v druge kraje in mesta na območju.

Zaradi nasilnih protestov, med katerimi so se spopadali pripadniki etničnih skupin Oromo in etiopskih Somalcev, je obstalo življenje v številnih delih države. Vlada je zaradi nemirov razglasila izredne razmere. Kot je sporočila organizacija za človekove pravice Human Rights Watch, je v nasilju umrlo več sto ljudi.