Za Afriko pogosto pravijo, da je celina priložnosti in še zadnji od večjih neizkoriščenih svetovnih trgov za številne gospodarske dejavnosti zaradi številnih vzrokov, med katerimi najbolj izstopa njen demografski potencial, saj je celina z najhitreje rastočim prebivalstvom na svetu.

Po projekcijah ZN-a bo imela Afrika leta 2050 približno 2,5 milijarde prebivalcev in tretjino svetovne delovne sile, kar ustvarja priložnosti za visoko gospodarsko rast, ki je že v mnogih državah na celini višja od svetovnega povprečja. Z gospodarsko rastjo se krepi tudi srednji razred, kar prinaša večjo kupno moč in s tem povpraševanje po novih izdelkih ter storitvah, kamor sodi tudi lepotna in znotraj nje kozmetična industrija.

V letu 2023 so svetovni prihodki od prodaje izdelkov za nego kože, nego las, ličil in dišav po podatkih ameriške svetovalne družbe McKinsey & Co. dosegli vrednost 446 milijard dolarjev, kar je bilo deset odstotkov več v primerjavi z letom prej in nad pričakovanji analitikov, čeprav so za obsežno rast v veliki meri zaslužne višje cene zaradi inflacije in manj prodane količine.

Med regijami, ki so dosegle največjo rast prodaje, spadata skupaj Bližnji vzhod in Afrika, kjer je rast dosegla kar 18 odstotkov, do leta 2028 pa se pričakuje letna rast v višini desetih odstotkov, kar je znatno več od preostalih trgov.

Glede vrednosti svetovne kozmetične industrije se sicer pojavljajo različne številke, ki so posledica več dejavnikov in metodologije analiz, saj nekateri izračuni vključujejo samo osnovne kozmetične izdelke, kot so ličila in izdelki za nego kože, medtem ko drugi sem prištevajo tudi parfume, izdelke za osebno higieno, lasno kozmetiko in celo medicinsko estetiko, kot so botoks in polnila.

Po navedbah iz poročila francoske multinacionalke in vodilne svetovne kozmetične družbe L’Oreal iz leta 2023, kjer je vrednost lepotne industrije ocenjena na 270 milijard evrov, je imela Afrika skupaj z Bližnjim vzhodom in južnoazijsko regijo le 9-odstoten delež v svetovni kozmetični industriji, kjer še vedno prevladujejo Severna Amerika in Severna Azija vsaka z 29-odstotnim deležem ter Evropa s 24-odstotnim deležem. A prav nizek delež pomeni, da je pred afriško kozmetično industrijo lepa prihodnost z obeti za nadpovprečno rast prodaje.

Glede na podatke statističnega portala Statista je lepotna industrija skupaj z industrijo osebne nege samo v Afriki brez Bližnjega vzhoda leta 2023 ustvarila prihodke v vrednosti približno 62 milijard dolarjev, do leta 2028 pa naj bi to število narasla na 83 milijard dolarjev.

Potrošniki sedanjosti in prihodnosti

"Afrika je mlad trg in kljub vsem stereotipom so mlade generacije na tej celini vse bolj modno ozaveščene, vendar še niso vešče, čeprav jih zanima uporaba lepotnih izdelkov. Ta scenarij ponuja velike priložnosti, ne le za lokalne blagovne znamke, temveč tudi za mednarodne igralce, pri čemer smo priča še nikoli prej videnemu navalu naložb tujih blagovnih znamk," je marca lani na največjem sejmu kozmetične industrije Cosmoprof, ki vsako pomlad poteka v Bologni, poudarila urednica revije Beauty South Africa Anien Botha.

Specialist za področje neživilskih izdelkov široke potrošnje (FMCG) pri Statisti Dominique Petruzzi je med razlogi za hitro rast industrije izpostavil vse večjo urbanizacijo in krepitev srednjega razreda, a najpomembnejše se mu zdi mlado prebivalstvo, saj je na celini s približno 1,5 milijarde prebivalci povprečna starost med 19 in 20 leti. "Generacija Z in mladi potrošniki so ogromen trg z naraščajočo kupno močjo," je pojasnil na okrogli mizi o lepotni industriji v Afriki na sejmu Cosmoprof.

"To so potrošniki sedanjosti in bližnje ter daljne prihodnosti," mu je prikimala Suzie Wokabi, ustanoviteljica kenijskih kozmetičnih podjetij SuzieBeauty in SB Dada, ki poudarja pomembnost neposrednega nagovarjanja mladih potrošnikov za krepitev blagovne znamke v Afriki. Pri tem navaja splet in družbena omrežja, kjer je treba biti prisoten s pravim sporočilom, če jih želiš doseči kot blagovna znamka.

Afriške znamke za afriške potrebe

Svetovno prepoznane znamke so pogosto pretežno usmerjene na zahodne trge, kar po mnenju poznavalcev pomeni, da so predrage za afriške potrošnike, poleg tega pa niso prilagojene posebnim zahtevam njihove polti.

Rubab Abdola iz mednarodne analitične družbe Euromonitor International je za CNN izrazila pričakovanje, da bo razvoj izdelkov za nego kože za afriške potrošnike pomagal pri vzpostavljanju domačih blagovnih znamk, ki se bodo razlikovale od izdelkov svetovnih kozmetičnih velikanov.

"Čeprav imajo multinacionalne blagovne znamke še vedno velik ugled na celini in se v nekaterih primerih dojemajo kot statusni simbol, je zelo pogosta pritožba potrošnikov, da ta podjetja nimajo izdelkov, ki bi jih razvili ob upoštevanju specifičnosti kože afriških žensk in afriškega podnebja," je pojasnila.

Malavijska dermatologinja Tenganawo Mzumara je za portal DW povedala, da je afriška koža bolj suha in je manj mastna od kože belopoltih ljudi, zato potrebuje več naravnih olj. "Dosedanja literatura se je osredotočala na belopolte in zelo malo na temno kožo, v zadnjih letih pa se to spreminja in imamo dermatološke knjige, ki so posvečene izključno afriški koži," je povzela stanje in razvoj stroke.

Afriška kozmetična industrija bo sicer potrebovala še nekaj časa, da vzpostavi zadovoljive zmogljivosti, ki bi ustrezale naraščajočemu trgu. Kot je za CNN dejala ena izmed ustanoviteljic kozmetičnega startupa Uncover Sneha Mehta, se trenutno njihovi izdelki proizvajajo v laboratorijih v Južni Koreji, ki je vodilna v svetu lepotne industrije, vendar si želi, da bi lahko v naslednjih desetih letih začeli proizvodnjo v Afriki, kjer trenutno infrastruktura še ni v skladu s standardi, zato ne želi sklepati kompromisov pri kakovosti.

Vseeno se trudijo zagotavljati afriško identiteto izdelkov, zato vsak od njih vsebuje vsaj eno rastlino s celine. Krema za sončenje tako vključuje hladilno aloe vero, serum z vitaminom C uporablja baobab, medtem ko tonik vsebuje izvleček iz listov rooibosa, ki pomaga proti staranju kože, pojasnjuje Mehta.

Pomanjkanje kapitala za razvoj

Specializirani portal BeautyMatter piše, da ima afriška lepotna industrija ogromen potencial za rast in inovacije, a največja ovira ostaja dostop do kapitala in zagotavljanja sredstev, ki so potrebna za razvoj in povečanje obsega poslovanja. "Afrika prejme najmanj tveganega kapitala v primerjavi z drugimi celinami, in to zato, ker ima nekoliko slabši sloves," je razloge za tako stanje navedla vlagateljica in ustanoviteljica družbe Enygma Ventures Sarah Dusek.

"Vlagatelji se osredotočajo na sofisticiranost gospodarstev, in čeprav so priložnosti v afriških državah, kot so Nigerija, Južna Afrika in Kenija, ogromne, lahko razmeroma nestabilna valuta predstavlja veliko tveganje, zaradi česar je lepotna industrija izjemno podhranjena," je še pojasnila Dusek.

Po njenih besedah vlagatelji premalo razumejo afriški kozmetični trg in to pomanjkanje znanja vodi do oklevanja in zamujenih priložnosti tako za vlagatelje kot za podjetnike.

Med vodilne afriške trge za kozmetično industrijo sodijo Južna Afrika, Nigerija, Kenija in Gana, kjer je prisotna večina vodilnih svetovnih kozmetičnih znamk, ki jim konkurirajo številni domači ponudniki kozmetičnih izdelkov v želji, da si odrežejo svoj delež na donosnem trgu.

Po besedah vodje južnoafriškega proizvajalca kozmetičnih izdelkov Alchem Labs Azize Elize Brady je ena od ključnih razlik med Afriko in preostalim svetovnim proizvodnim okoljem stopnja industrializacije. "Medtem ko se regije, kot so Severna Amerika, Evropa in Azija, ponašajo z visoko razvito proizvodno infrastrukturo z napredno tehnologijo, je afriški proizvodni sektor še vedno v povojih in ta razlika je zakoreninjena v zgodovinskih, gospodarskih in političnih dejavnikih, ki so omejili industrijski razvoj celine," je pojasnila za BeautyMatter.

Ena od očitnih razlik med kozmetično industrijo v Afriko in tisto na razvitih trgih so raziskave in razvoj, kjer afriški proizvajalci ne morejo konkurirati zahodnim tekmecem, ki se ponašajo z najnovejšo tehnologijo in visoko usposobljenim strokovnim kadrom. Če zahodnim podjetjem to omogoča nenehne inovacije in ustvarjanje visokokakovostnih izdelkov, pa afriški proizvajalci posledično delujejo v veliko manjšem obsegu in z omejenim dostopom do naprednih tehnologij. Kot piše BeuatyMatter, se ta vrzel sicer zmanjšuje, saj vse več afriških podjetij vlaga v raziskave in razvoj ter si prizadeva razviti lastne formule, ki so prilagojene lokalnim potrebam.

Prednost, ki jo afriški proizvajalci lahko izkoristijo, je oskrbovanje svetovnega trga z domačimi sestavinami, s pomočjo katerih lahko zahodni proizvajalci ustvarjajo nove produkte v skladu s smernicami naravnih in trajnostno naravnanih izdelkov.

Znaten izziv za afriške proizvajalce predstavljajo tudi dobavne verige in slabo razvita infrastruktura, kar sicer preprečuje hitrejši gospodarski razvoj celine. Nestanovitna oskrba z električno energijo, slabo vzdrževane prometne povezave in birokracija niso ovira samo za kozmetično industrijo, ampak tudi za vse druge gospodarske dejavnosti. Poleg tega je treba kljub obilici domačih sestavin vseeno številne surovine in embalažo za izdelke še vedno uvažati iz drugih delov sveta.

Pereč problem beljenja kože

Veliko težavo predstavljajo ponarejena kozmetika in izdelki za beljenje ali posvetlitev kože, ki so priljubljeni med afriškimi potrošniki zaradi še vedno prevladujočega evrocentričnega standarda v konceptu lepote.

Čeprav gre pri preparatih za beljenje kože za zelo donosen posel za proizvajalce, uvoznike in prodajalce, pa so ti izdelki pogosto nevarni in predstavljajo tveganje za zdravje uporabnikov. Zaradi škodljivih učinkov je že nekaj afriških držav prepovedalo izdelke za beljenje kože, a ti kljub temu tudi po zaslugi črnega trga in spleta najdejo pot do potrošnikov.

Spletna prodaja olajšala pot do potrošnikov

Kljub izzivom obstajajo velike priložnosti za rast v afriški kozmetični industriji, ki lahko računa na mlado in rastoče prebivalstvo celine, skupaj z vedno večjim poudarkom na lepoti in osebni negi, zaradi česar celina predstavlja obsežen in še neizkoriščen trg.

Afriški potrošniki postajajo tudi zahtevnejši in iščejo izdelke, ki ustrezajo njihovim posebnim potrebam, zato narašča povpraševanje po lokalno in naravno izdelanih kozmetičnih izdelkih, kar spodbuja nastajanje in krepitev domače industrije.

Veliko priložnost za domače proizvajalce in njihove kozmetične znamke je prinesel tudi vzpon e-trgovine, ki ni olajšala poti samo do afriških potrošnikov, ampak je na široko odprla vrata tudi do kupcev po vsem svetu.

A za afriško kozmetično industrijo bodo ključne naložbe v infrastrukturo, raziskave in razvoj kompleksnih dobavnih verig, če bo hotela tekmovati na svetovnem prizorišču z že uveljavljenimi znamkami.