Lansko srečanje voditeljev, ko je eritrejski predsednik Isaias Afwerki (desno) julija lani iz rok Ahmeda prejel ključe na novo odprtega eritrejskega veleposlaništva v Adis Abebi. Foto: Reuters
Lansko srečanje voditeljev, ko je eritrejski predsednik Isaias Afwerki (desno) julija lani iz rok Ahmeda prejel ključe na novo odprtega eritrejskega veleposlaništva v Adis Abebi. Foto: Reuters

Abiy je Afwerkija sprejel na letališču v Adis Abebi in kot poroča etiopska tiskovna agencija Fana, so bili tema pogovorov bilateralne zadeve. Eritrejski informacijski minister Yemane G. Meskel je ob tem tvitnil, da so s predsednikom v Etiopijo prišli tudi zunanji minister Osman Saleh in predsednikov svetovalec Yemane Gebreab.

Nobelovo nagrado za mir je Abiy oktobra prejel predvsem zaradi prizadevanj za rešitev mejnega spora z Eritrejo. "V tesnem sodelovanju z eritrejskim predsednikom je Ahmed hitro sestavil ključne točke mirovnega sporazuma za konec dolgoletnega zastoja med dvema državama," je podelitev nagrade utemeljil norveški odbor.

Etiopski premier je 10. decembra v Oslu nagrado tudi prevzel, a pri tem naletel na kritike glede implementacije sporazuma. Predsednica odbora Berit Reiss-Anderson je izpostavila, da je mirovni proces očitno znova na mrtvi točki. Mejni prehodi so namreč še vedno zaprti, proces razmejitve pa se je ustavil, njene besede povzema France 24. Pri tem je izrazila upanje, da bo "Nobelova nagrada spodbudila strani k nadaljnjemu izvajanju mirovnih pogodb".

Abiy je takoj po prihodu v domovino izrazil željo po novem srečanju. Z eritrejskim predsednikom sta se nazadnje srečala skoraj leto preden je postal Nobelovec.

Julija lani sta se v eritrejski prestolnici Asmara dogovorila za odprtje veleposlaništev in vzpostavitev letalskih povezav med državama, nekaj dni zatem pa je Isaias vrnil obisk. Začetni optimizem je nato splahnel, lokalni prebivalci pa se pritožujejo, da še vedno čakajo na pomenljive spremembe, poroča Voice of America.

V vojni med državama umrlo 80.000 ljudi

Ahmed in Isaias sta lani podpisala sporazum o razmejitvi med državama in s tem končala dolg spor, ki se je vlekel vse od leta 1993, ko se je Eritreja odcepila od Etiopije, ki je s tem izgubila dostop do morja. Med letoma 1998 in 2000 sta bili državi v vojni, v kateri je umrlo več kot 80.000 ljudi.

Ob posredovanju posebne komisije sta državi v Haagu podpisali sporazum o "prenehanju sovražnosti" leta 2000, dve leti zatem pa je komisija razglasila zadnjo sodbo, po kateri sporna ozemlja pripadajo Eritreji. Državi sta takrat pretrgali vse stike. Lani podpisani sporazum upošteva razmejitev haaške komisije in vojna območje dodeljuje Eritreji.