V Tuniziji je okoli 7,2 milijona volilnih upravičencev. Foto: Reuters
V Tuniziji je okoli 7,2 milijona volilnih upravičencev. Foto: Reuters

Volitve, na katerih kandidira 26 predsedniških kandidatov, so razpisali dva meseca pred načrtovanim datumom novembra. Prvi demokratično izvoljeni predsednik Bedži Kaid Esebsi je umrl junija v 92. letu starosti, pet mesecev pred iztekom mandata. Oktobra bodo v državi sicer tudi parlamentarne volitve.

Na dan volitev pa je v 83. letu starosti v vojaški bolnišnici v Tunisu umrla tudinjegova žena, tja so jo prepeljali v soboto.

Med predsedniškimi kandidati so med vidnejšimi premier Jusef Čahed, visoki član islamističnega gibanja Enahda Abdelfatah Moru, obrambni minister Abdelkarim Zbidi ter podjetnik in medijski mogotec Nabil Karui, ki pa so ga tako rekoč tik pred volitvami aretirali na podlagi obtožb o pranju denarja in utaji davkov.

Visoka brezposelnost in gospodarska negotovost

Oblasti upajo, da bodo k večji volilni udeležbi prispevala tudi prva televizijska soočenja v zgodovini Tunizije. Foto: Reuters
Oblasti upajo, da bodo k večji volilni udeležbi prispevala tudi prva televizijska soočenja v zgodovini Tunizije. Foto: Reuters

Bedži Kaid Esebsi, ki je predsedniški položaj zasedel po prvih demokratičnih volitvah, je veljal za gonilno silo stabilizacije v državi, ki jo pestijo socialni nemiri in gospodarsko ohlajanje ob 15,3-odstotni brezposelnosti in sedemodstotni inflaciji ter pritiskih mednarodnih posojilodajalcev, poleg tega pa še napadi džihadistov.

Za volitve je registriranih okoli 7,2 milijona volilnih upravičencev, a večina volivcev je apatičnih, le tretjina jih glede na raziskave zaupa vladi. Nezaupanje se je v zadnjih letih pokazalo tudi v nizu protestov in stavk, na katerih so delavci iz različnih sektorjev terjali boljše plače in delovne razmere.

V Tuniziji se je 17. decembra 2010 v znamenje protesta in obupa nad razmerami zažgal mlad poulični prodajalec, kar je sprožilo vstajo v državi, ki se je naslednje leto razširila v arabsko pomlad.