Etiopska vlada je Tigrayski ljudski osvobodilni fronti (TPLF) postavila 72-urni rok za predajo, ki se izteče danes popoldne. V nasprotnem primeru so zagrozili z zračnim napadom na prestolnico pokrajine Mekele, v kateri živi pol milijona ljudi.
Etiopska vojska je prebivalce Tigraya v preteklih dneh posvarila, naj se umaknejo pred spopadi, saj v boju "ne bo usmiljenja". Urad Združenih narodov za človekove pravice je v odzivu posvaril pred "nadaljnjimi kršitvami mednarodnega humanitarnega prava".
V pokrajini s šestimi milijoni prebivalcev so internetne in druge komunikacijske povezave popolnoma prekinjene, zato tudi ni jasno, do koliko ljudi sploh pridejo vladna svarila in koliko prebivalcev se zaveda nevarnosti strelskih spopadov, poroča Al Džazira.
Regionalni predsednik Tigraya Debretsion Gebremichael je ob postavitvi ultimata za predajo tega zavrnil in zatrdil, da so ljudje pripravljeni umreti za domovino.
V Etiopijo skupina diplomatov Afriške unije
Pred iztekom roka se je Varnostni svet ZN-a v torek sešel na prvem zasedanju o razmerah v Etiopiji po tritedenskem zaostrovanju razmer. Po zasedanju za zaprtimi vrati skupne izjavi niso sprejeli, domnevno zaradi zahteve afriških držav za več časa pri diplomatskih prizadevanjih Afriške unije, navedbe AFP-ja prenaša BBC.
V Etiopijo naj bi po navedbah Reutersa danes prišla skupina diplomatov Afriške unije: nekdanji predsednik Mozambika Joaquim Chissano, Ellen Johnson Sirleaf iz Liberije in Kgalema Motlanthe iz Južne Afrike.
Etiopski premier Abiy Ahmed, lanski Nobelov nagrajenec za mir, je do zdaj sicer odločno zavračal mediacijo, češ da ceni zaskrbljenost, a je Etiopija sposobna sama rešiti zadevo. Mednarodno skupnost je pozval, naj se "vzdrži nezakonitega vmešavanja v notranje zadeve" Etiopije.
"Etiopija ima kot suverena država vso pravico, da sprejema in izvaja svoje zakone na svojem ozemlju. Zavračamo vsakršno vmešavanje v svoje notranje zadeve," je dejal v izjavi za javnost, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Strah pred vojnimi zločini ob napadu na Mekele
Organizacije za človekove pravice medtem opozarjajo, da bi z napadom na tigraysko prestolnico lahko etiopska vojska zagrešila vojne zločine. ZN, ZDA, EU in drugi so pozvali k zadržanosti in takojšnji ustavitvi sovražnosti.
"Izrazil sem veliko zaskrbljenost zaradi naraščajočega nasilja, usmerjenega proti etničnim skupinam, številnih žrtev in kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava," je po pogovoru z etiopskim zunanjim ministrom zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell.
Trije tedni spopadov v Tigrayu in okolici
Spopadi v Tigrayu se stopnjujejo, odkar je etiopski premier zaradi stopnjevanja nesoglasij s pokrajinskimi oblastmi oziroma tam vladajočo vplivno stranko TPLF 4. novembra v pokrajini začel vojaško operacijo, domnevno v odgovor na napad na tamkajšnje oporišče etiopske vojske.
Več kot 40.000 beguncev je pred nasiljem zbežalo v sosednji Sudan, rakete pa so padale tako na eritrejsko prestolnico Asmaro kot tudi na sosednjo etiopsko pokrajino Amhara in druge kraje v državi. Ubitih je bilo več sto ljudi, natančne številke niso znane. Obe strani se obtožujeta za številne vojne zločine.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje