Energetsko bogato vzhodnoafriško območje, kot preostali deli Afrike, skuša najti svoj prostor na energetsko cvetočem trgu v času velikega povpraševanja po energentih in želi še pred zelenim prehodom izkoristiti svoje vire fosilnih goriv, ne glede na očitke Zahoda o posledicah na podnebne spremembe.

Vzhodnoafriški cevovod, ki bo s 1443 kilometri najdaljši ogrevan naftovod na svetu, bo povezoval naftna polja v Albertovem jezeru na zahodu Ugande s tanzanijskim pristaniščem Tanga v Indijskem oceanu, od koder bo surova nafta potovala v rafinerije po svetu. Gradili ga bodo predvidoma tri leta in prva nafta naj bi po njem stekla leta 2025. Večina naftovoda bo potekala čez ozemlje Tanzanije, in sicer 1147 kilometrov, preostalih 296 kilometrov pa čez ugandsko ozemlje. Naftovod bo speljan pod zemljo in ogrevan na temperaturo okoli 50 stopinj Celzija, kar je potrebno zaradi viskoznosti tamkajšnje nafte.

O izvozu nafte je Uganda začela razmišljati, potem ko je leta 2006 odkrila bogata nahajališča, ki naj bi skrivala več kot šest tisoč milijard 159-litrskih sodčkov nafte, od katerih se lahko počrpa od 1,5 do dva tisoč milijard, kar jo uvršča na četrto mesto po zalogah nafte v Afriki. Toda ker država nima izhoda na morje, je bila edina rešitev, da postane izvoznica, gradnja naftovoda do Indijskega oceana.

Francozi in Kitajci glavni partnerji

Najprej je bila v igri za partnerstvo Kenija, s katero se je Uganda leta 2015 že dogovorila o trasi naftovoda, ki bi se končal v mestu Lamu ob obali Indijskega oceana. A že leto dni pozneje so ti načrti padli v vodo, domnevno zaradi pomislekov o varnosti, saj Lamu stoji nedaleč od nemirne Somalije, pa tudi zaradi stroškov.

Tako je leta 2016 Uganda uradno za novo partnerico izbrala Tanzanijo in se dogovorila, da ji bo za vsak 159-litrski sodček nafte, ki bo pritekel po naftovodu, odštela 12,20 dolarja. Stroški same gradnje naftovoda, ki bo v 80 odstotkih dolžine potekal čez tanzanijsko ozemlje in naj bi imel zmogljivost pretoka 216.000 in 230.000 sodčkov nafte na dan, so bili ocenjeni med 3,5 in 5 milijardami dolarjev, medtem ko je skupna naložba z izkoriščanjem naftnih polj ocenjena na deset milijard dolarjev.

Nafto je v Ugandi odkrila irska naftna družba Tullow, ki je bila tudi na čelu projekta razvoja naftne industrije in naftovoda, a se je čez nekaj let izkazalo, da gre vseeno za prevelik zalogaj in finančna nestabilnost družbe skupaj z negotovimi razmerami na trgu so bile povod za njen umik. Svoj delež so po nekaj letih pogajanj prodali drugemu deležniku in veliko večjemu igralcu na naftnem trgu, francoskemu energetskemu velikanu TotalEnergies, ki je zanj odštel 575 milijonov dolarjev, s čimer je postal večinski lastnik naftnih polj in načrtovanega naftovoda.

TotalEnergies je 62-odstotni lastnik naftovoda, medtem ko imata ugandska državna naftna družba UNOC (Ugandan National Oil Company) in tanzanijska naftna družba TPNC (Tanzania Petroleum National Corporation) vsaka po 15-odstotni delež. Preostali osemodstotni delež ima ena od največjih kitajskih naftnih družb CNOOC (China National Offshore Oil Corporation).

Francoska družba je s 57 odstotki tudi največja lastnica obeh naftnih polj Tilenga in Kingfisher v Albertovem jezeru, kjer je pri prvem tudi glavni upravljavec, drugega pa upravlja CNOOC. Pri postavitvi naftovoda imajo vodilno vlogo Kitajci in njihova za gradnjo cevovodov specializirana družba CPPE (China Petroleum Pipeline Engineering) skupaj še z ameriško-avstralsko družbo Worley.

Naftovod skozi narodni park

Projekt je že od osnutkov tarča kritik okoljevarstvenikov, podnebnih aktivistov in organizacij za človekove pravice, ki že več let pritiskajo na mednarodne finančne institucije proti financiranju naftovoda zaradi negativnih vplivov na okolje in lokalne skupnosti.

Lokalni, afriški in tuji okoljevarstveniki poudarjajo, da bo na ugandski strani naftovod potekal čez dva tisoč kvadratnih kilometrov velik del največjega in najbolj obiskanega narodnega parka v državi Murchinsovi slapovi, ki se ponaša z izjemno raznolikim živalskim in rastlinskim bogastvom. V parku je tudi naftno polje Tilenga z 31 naftnimi črpalkami, od tega z desetimi v severnem delu parka, kjer živi večina divjih živali.

Študija okoljevarstvene organizacije Wildlife conservation society (WCS) iz leta 2011 je pokazala, da se med postavljanjem naftnih črpališč zaradi hrupa in tresenja tal sloni preselili 1,25 kilometra stran od vrtin. Štiri leta pozneje je TotalEnergies pri WCS-ju naročil še eno raziskavo vplivov na okolje, po kateri se je med iskanjem nafte populacija slonov zmanjšala za do 43 odstotkov. Celotnega poročila raziskave francoska družba sicer ni razkrila, o izsledkih pa zaradi določil pogodbe WCS ne sme javno poročati, zato vsi vplivi niso znani.

Kot piše portal Africareport, imajo naftna polja v parku kar 83 odstotkov zalog nafte na ugandski strani Albertovega jezera, pri čemer TotalEnergies zatrjuje, da bodo projekt prizadel le en odstotek površine parka, kjer obljubljajo uporabo trenutno najboljših praks iz industrije. Tem zagotovilom okoljevarstveniki ne verjamejo, in ameriška nevladna okoljska organizacija E-Tech International je prepričana, da bi se dalo število vrtin z deset zmanjšati le na eno z izpopolnjenimi tehnikami črpanja, s čimer bi zmanjšali vpliv na okolje.

V skrbeh so tudi na drugem koncu načrtovanega naftovoda v Tanzaniji, kjer se okoljevarstveniki bojijo, kaj bo občutljivemu morskemu ekosistemu prinesla gradnja naftnega terminala v Tangi. Skladiščenje in prevoz nafte z ogromnimi tankerji bi lahko namreč ogrozil tamkajšnje koralne grebene in mangrove, kar bi prizadelo domačine, ki se preživljajo z ribolovom in prehranjujejo z morsko hrano. Še večjo skrb predstavlja nevarnost morebitnega razlitja nafte, ki bi pomenilo okoljsko katastrofo za območje.

Pridobivanje nafte iz novih črpališč je po trditvah okoljevarstvenikov popolnoma v nasprotju z zavezami zelenega prehoda glede opuščanja uporabe fosilnih goriv in pospeševanju uporabe obnovljivih virov energije. Glede na zadnje podatke naj bi EACOP prispeval veliko več izpustov ogljikovega dioksida, kot so ocenjevali projektanti in kot je Uganda skupaj s Tanzanijo navedla v poročilu o vplivu na okolje, saj so popolnoma zanemarili izpuste, ki se bodo proizvajali, potem ko bo nafta zapustila tanzanijsko obalo. Gradnja in delovanje naftovoda bosta po ugotovitvah Inštituta za podnebno odgovornost (CAI) namreč prispevala le 1,8 odstotka od skupnih izpustov, ki se bodo ustvarili s prevozom, rafiniranjem in uporabo nafte.

Ljudje so se morali umakniti cevem

Pri vplivu na lokalne skupnosti nasprotniki naftovoda opozarjajo na številne negativne posledice, in kot navajajo pri kampanji StopEacop, ki že več let lobira proti naftnemu projektu v vzhodni Afriki, bo najmanj 100.000 ljudi v Ugandi in Tanzaniji izgubilo zemljo, od katere so odvisni za kmetovanje in rejo živali. Med njimi se bodo morali po njihovih navedbah mnogi prisilno izseliti iz svojih domov, pri tem pa ne bodo dobili primerne odškodnine.

Glede na nekatera poročanja naj bi se že dogajalo, da so nekatere lastnike ustrahovali in so morali svoja zemljišča prodati za smešno nizko denarno nadomestile. Poleg tega naj bi proces razlastitve potekal nepregledno in s številnimi zamudami pri izplačevanju odškodnin, kar povečuje negotovost prebivalcev.

StopEacop poudarja tudi, da bo tretjina naftovoda potekala skozi porečje Viktorijinega jezera, od katerega je za vodo in hrano odvisnih kar 40 milijonov ljudi, tako da bi tudi tukaj imelo morebitno razlitje nafte katastrofalne posledice za oskrbo s pitno vodo. In nevarnost razlitja je kar velika po njihovih besedah, saj gre za seizmično aktivno območje vzhodnoafriškega tektonskega jarka, kjer so potresi pogosti.

Naftarji in oblasti poudarjajo ekonomske vidike

Pri TotalEnergies zavračajo vse očitke in odgovarjajo, da se zavedajo okoljske in socialne občutljivosti projekta, zato že od začetka sodelujejo z okoljevarstvenimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi, za katere bo po njihovem mnenju naftovod velika pridobitev in priložnost za razvoj.

Glede na njihove podatke bo zaradi naftnega polja Tilenga in naftovoda prizadetih skupno 18.800 ljudi, pri čemer bo lahko vsaka družina kot odškodnino za preselitev izbrala novo domovanje ali denarno nadomestilo. Družba ob tem zavrača vse obtožbe o grožnjah in prisilnem razseljevanju. Posebej poudarjajo, da bo gradnja naftovoda ustvarila skoraj 80.000 delovnih mest in zagotovila za dve milijarde dolarjev poslov lokalnim podjetjem.

Glede naravovarstvenih zahtev zagotavljajo, da so sprejeli vse mogoče ukrepe za preprečevanje in ublažitev negativnih vplivov na okolje ter za zaščito biotske raznovrstnosti, pri čemer bo razvoj projekta po njihovih besedah omejen le na odstotek površine narodnega parka. Na obtožbe in kritike odgovarjajo s tem, kaj vse bo naložba v skupni vrednosti deset milijard dolarjev prinesla za gospodarski razvoj obeh držav in blaginjo prebivalcev.

Evropski poslanci opozorili na kršitve človekovih pravic

Obljubam francoske družbe pritrjujeta tudi vladi Ugande in Tanzanije, kjer so se z ogorčenjem odzvali na sicer nezavezujočo resolucijo, ki jo je lani septembra sprejel Evropski parlament in s katero je pozval mednarodnost k pritiskom na ugandske in tanzanijske oblasti pa tudi na preostale deležnike v projektu, da ustavijo vse naftne aktivnosti v okolici Albertovega jezera.

Evropski poslanci so opozorili na kršitve človekovih pravic v obeh državah proti nasprotnikom projekta in prebivalcem, ki so bili razseljeni zaradi gradnje naftovoda. Hkrati so TotalEnergies pozvali, da za eno leto ustavi projekt in v tem času pretehta alternativne možnosti za boljše varovanje zaščitenih in občutljivih ekosistemov ter vodnih virov v Ugandi in Tanzaniji skupaj s tem preuči možnosti za razvoj obnovljivih virov energije za boljši gospodarski razvoj.

Ugandski parlament je v izjavi obsodil resolucijo in poudaril suverenost države pri odločanju o izkoriščanjih lastnih energetskih virov. “Resolucija temelji na dezinformacijah in namernem napačnem predstavljanju ključnih dejstev o varstvu okolja in človekovih pravic. Predstavlja najvišjo raven neokolonializma in imperializma proti suverenosti Ugande in Tanzanije,” je dejal podpredsednik ugandskega parlamenta Thomas Tayebwa.

Museveni Evropo obsodil hinavščine

Ugandski predsednik Joveri Museveni je po glasovanju v Evropskem parlamentu še bolj odločno povedal, da bodo projekt izpeljali, ne glede na to, kaj si o njem mislijo v Evropi. Kot je pojasnil, so mu pri TotalEnergies zagotovili, da bodo nadaljevali gradnjo naftovoda, a jih je vseeno opozoril, da bo, če bo francoska družba klonila pod pritiski zaradi resolucije, Uganda poiskala drugega partnerja za izvedbo projekta. Čeprav sam podpira zeleni energetski prehod, je pojasnil, da bo kljub izkoriščanju nafte prispevek Ugande k izpustom ogljikovega dioksida še vedno neznaten v primerjavi z večino zahodnih držav.

Pozneje je dolgoletni voditelj še večkrat izkoristil priložnost za kritiziranje Evrope in poudarjanje odločenosti oblasti v Kampali za nadaljevanje projekta. Novembra je tako obtožil Evropo dvojnih meril, ko sama zaradi energetske krize po vojni v Ukrajini znova zaganja termoelektrarne, medtem ko afriškim državam pridiga proti uporabi fosilnih goriv.

“Ne bomo dovolili, da bi bil afriški napredek žrtev neuspeha Evrope pri doseganju lastnih podnebnih ciljev,” je dejal in Evropejce obtožil hinavščine ter moralnega propada, ko afriška fosilna goriva uporabljajo za pridobivanje energije zase, medtem ko zavračajo, da bi jih afriške države uporabljale za lastno energetsko oskrbo.

Ugandskim oblastem se je pri obsodbi resolucije pridružila tudi Kitajska in kitajski veleposlanik v Kampali Džang Lidžong je Evropski uniji sporočil, naj ne uporablja izgovora vprašanj okolja in človekovih pravic za blokiranje razvoja naftnih polj in naftovoda. "Upamo, da se bodo ti projekti nadaljevali brez prekinitev in bodo pravočasno dokončani, da bi dosegli želene rezultate za nacionalni gospodarski in družbeni razvoj Ugande. Ta projekt je pomemben tudi za odnose med Kitajsko in Ugando," je dejal Džang.

Bolj spravljive tone je ubrala francoska naftna družba in znova zagotovila, da so sprejeli vse potrebne ukrepe za zmanjšanje negativnih posledic za okolje in ljudi. "Delamo vse, kar je v naši moči, da bi bil projekt zgleden v smislu preglednosti, skupne blaginje, gospodarskega in socialnega napredka, trajnostnega razvoja z upoštevanjem okolja in spoštovanjem človekovih pravic," so se v odzivu na resolucijo odzvali pri TotalEnergies.

Opozicijo skrbi denar v rokah predsednika

Ugandski vladi je uspelo za podporo projektu mobilizirati prebivalce in v zadnjih mesecih smo bili lahko priča shodom, na katerih so množice izražale nasprotovanje kritikom naftovoda in obsojale vmešavanje zahoda v gospodarsko politiko države.

Poleg nekaterih domačih okoljevarstvenih organizacij naftovodu nasprotuje tudi nekdanji glasbenik in zdaj vidni opozicijski politik Bobi Wine, ki je podprl resolucijo Evropskega parlamenta, kar mu je prineslo obsodbe in zgražanje rojakov, ki so mu očitali pomanjkanje domoljubja. A kot je razbrati iz njegovega pogovora za ameriško tiskovno agencijo AP lani oktobra, bolj kot zaradi okolja naftovodu nasprotuje zaradi bogastva, ki bi ga prinesel in bo po njegovem mnenju le še podaljšal vladavino Musevenija. Eden od afriških voditeljev z najdaljšim stažem na položaju namreč Ugando vodi že od leta 1986 in nima še namena predati oblasti, saj je namignil, da utegne na volitvah leta 2026 znova kandidirati.

Kot pravi Wine, Uganda ne bi smela biti izvoznica nafte, dokler je Museveni še na oblasti. “Dokler ne bomo imeli voditelja, ki je odgovoren ljudem, dokler vodstvo ni transparentno in odgovarja ljudem, dokler vodstvo ne bo resnično v službi ljudstva, lahko naša nafta počaka,” je zatrdil in tudi sam spomnil na kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo pri projektu.

Vlada obtožuje protestnike delovanja proti razvoju

Ugandska okoljska aktivistka Judith Bero-Irwoth, ki že več let opozarja na škodljive posledice naftovoda za lokalne skupnosti, je v januarskem pogovoru za Reuters opozorila na pritiske oblasti, ki jih doživljajo nasprotniki naftnega projekta. Kot je povedala, je policija leta 2021 vdrla v njeno domovanje, ko je potekalo srečanje predstavnikov skupnosti glede naftovoda. Poleg nje so aretirali še nekaj udeležencev in jih obtožili nezakonitega zbiranja ter sabotiranja vladnih projektov.

"Vlada bo naredila vse, da prepreči pogovore s skupnostmi o nevarnostih tega naftovoda," je dejala vodja lokalne okoljevarstvene skupine Tufanje Pamodža, katere ime v svahiliju pomeni "Delajmo skupaj". "Hočejo nas utišati," je zatrdila in pojasnila, da je bilo od takratnega srečanja aretiranih 26 od 500 članov skupine.

Tiskovni predstavnik ugandskega notranjega ministrstva Simon Peter Mundeji je zanikal obtožbe o poskusih utišanja okoljskih aktivistov. “Zakon je jasen, in če aktivisti ne upoštevajo pravil, potem nimamo druge izbire, kot da jih aretiramo,” je bil odločen.

Kot navaja Reuters, je bilo od lanskega oktobra samo na dveh protestih proti naftovodu aretiranih več kot deset ljudi, ki so bili med drugim obtoženi spodbujanja nasilja in širjenja zahodne propagande. Od avgusta leta 2021 je ugandska vlada prepovedala delovanje že 54 nevladnim organizacijam, med katerimi so nekatere zastopale lokalne skupnosti in nasprotovale gradnji naftovoda.

Beatrice Rukanjanga, ustanoviteljica nevladne organizacije Kwataniza Women Farmers Group iz okrožja Hoima, kjer se bo začel naftovod, je pojasnila, da oblasti njene sodelavce obravnavajo, kot da delujejo proti vladi in razvoju države. Tako jih vidi tudi komisar Hoime Badru Mugabi, ki je lokalne aktiviste označil za prevarante, ki hujskajo ljudi proti naftovodu.

Kritike niso ustavile začetka vrtanja

V skladu s svojimi napovedmi, da se bo projekt nadaljeval kljub kritikam in nasprotovanjem, je Museveni konec januarja v okrožju Kikuube ob obali Albertovega jezera slovesno prerezal trak na delovišču prve vrtine naftnega polja Kingfisher, ki ga bo upravljal CNOOC, in se ob tej priložnosti zahvalil Franciji, ki ni popustila pod pritiski Evropskega parlamenta.

"Za Evropski parlament smo rekli, naj gre k vragu, medtem ko nam francoska vlada ni povzročala nobenih težav," je pojasnil in dodal, da bodo tamkajšnjo nafto skrbno izkoriščali še dolgo časa. Na slovesnosti je bil tudi kitajski veleposlanik, ki je izrazil zadovoljstvo, da so zagnali največji kitajski projekt v Ugandi, ki bo po njegovih besedah pomenil prelomnico za napredek države in odprl vrata novim razvojnim priložnostim.

Evropske lekcije Afriki so občutljiva tema, in kot je optimistično dejal ustanovitelj Fundacije za ohranjanje Ugande Michael Keigwin, ima TotalEnergies še vedno čas, da se izkaže s svojim delovanjem na področju ohranjanja okolja in razvoja turizma tega območja. “Težava ni nafta. Evropejci pač ne morejo priti in reči Ugandi, naj ne izkorišča svoje nafte. Izziv jo je izkoristiti pozitivno za gradnjo zapuščine,” je dejal Keigwin.