Lani je 821 milijonom ljudi kronično primanjkovalo hrane, kar je 17 milijonov ljudi več kot leta 2016. Poročilo pa poudarja, da težave pri dostopu do hranilno ustrezne prehrane prispevajo tudi k vse večjemu problematiki debelosti v svetu. Lani je bilo tako 672 milijonov ljudi debelih, ta težava pa narašča posebej v Severni Ameriki, pa tudi v Afriki in Aziji.

Število ljudi, ki trpijo zaradi lakote, po poročilu v zadnjih treh letih narašča in se s tem vrača na raven izpred skoraj desetih let. "Enako skrb vzbujajoče je, da je v letu 2017 22,2 odstotka otrok, mlajših od pet let, zaostajalo v rasti," piše v poročilu, ki so ga objavili Organizacija ZN-a za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodni sklad za kmetijski razvoj (FIDA), Unicef, Svetovni program za hrano (WFP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

K porastu nedohranjenih v letu 2017 so prispevali tudi vse pogostejši vremenski šoki, kot so ekstremne padavine ali temperature, suše, nevihte in poplave. Vse pogostejši vremenski ekstremi so prizadeli predvsem države z nizkimi in srednje visokimi prihodki.

Afrika je območje, kjer so imeli vremenski ekstremi največji vpliv na akutno prehransko negotovost in nedohranjenost. Prizadetih je 59 milijonov ljudi v 24 državah. Ti potrebujejo nujne humanitarne ukrepe. Razmere so vse slabše tudi v Južni Ameriki, še piše v poročilu.

"Če želimo do leta 2030 imeti svet brez lakote in nedohranjenosti v vseh oblikah, je nujno, da v odgovor na spreminjanje podnebja in ekstreme pospešimo in okrepimo ukrepe za krepitev odpornosti in zmožnosti prilagajanja sistemov hrane in prehranjevanja ljudi," poudarja poročilo.

Globalno segrevanje slabša razmere
Poplave, suše in vremenski ekstremi se sicer pojavljajo od nekdaj, a znanstveniki opozarjajo, da globalno segrevanje ozračja krepi pogostost in ostrost takšnih dogodkov. V državah, kjer hkrati prihaja do vremenskih ekstremov in oboroženih spopadov, pa je vpliv prehranske negotovosti še bolj neusmiljen, pravijo agencije ZN-a in poudarjajo, da je lani skoraj 66 milijonov ljudi potrebovalo nujno humanitarno pomoč.

V Siriji, kjer je kmetijstvo eno izmed redkih sektorjev, ki je preživelo že dlje kot sedem let trajajočo vojno, so naraščajoče temperature in suša prizadele žetev. Pridelava žit v Siriji, ki je že zdaj za 40 odstotkov nižja kot pred vojno – z okoli štiri milijone ton je padla na okoli 2,5 milijona ton – bo letos doživela novo krčenje, je povedal direktor FAO-a za izredne razmere Dominique Burgeon.

Še hujšo usodo doživlja Jemen, kjer prav tako divja vojna in kjer je nedohranjenih 35 odstotkov ljudi, je dodal Burgeon. Jemen je po njegovih besedah danes prizorišče najbolj akutne prehranske krize.

Najbolj prizadete ženske
Agencije ZN-a so ugotovile tudi, da so na vpliv podnebnih skrajnosti še posebej občutljive ženske, najbolj v državah, kjer niso niti blizu enakopravnosti spolov. Ženske v teh državah pogosto nimajo dostopa do premoženja, zemlje, izobrazbe ali zdravstvene oskrbe.

Zaradi naraščajočih temperatur se je posušilo 90 odstotkov Čadskega jezera, zaradi česar morajo ženske po vodo za svoje družine hoditi dlje. V Indiji pa omejeni viri v kombinaciji z zakoreninjeno neenakostjo med spoloma pomenijo, da revne družine ob pomanjkanju sinove hranijo bolje kot hčere. Gre za dva primera, ki ju navaja poročilo.

Poročilo izpostavlja tudi dolgoročno tveganje, ki jih za dojenčke in malčke predstavlja driska, posledica poplav, zaradi katerih ljudje nimajo dostopa do čiste pitne vode. Močno prizadeti so tudi starejši in invalidi. V Vietnamu so tako zaradi poplav in neviht ter ponavljajočih se suš bolj prizadeti starejši, vdove, invalidi, matere samohranilke in gospodinjstva z majhnimi otroki, na čelu katerih so ženske.