Požigi in pokoli v etiopski pokrajini Tigraj

Svetovni program za hrano (WFP) pod okriljem Združenih narodov je sporočil, da se je od 12. julija vrnilo samo 38 od skupno 445 tovornjakov s humanitarno pomočjo, ki so jih poslali v etiopsko pokrajino Tigraj. Gre za tovornjake, ki sicer niso v lasti ZN-a in so jih priskrbeli pogodbeniki, poroča France24.

"Trenutno je to glavna ovira za dostavo humanitarne pomoči v Tigraj. Zaradi pomanjkanja tovornjakov ne moremo tja poslati velikih konvojev," je sporočila tiskovna predstavnica WFP-ja Gemma Snowdon.

V Tigraju, kjer je pred spopadi med etiopsko vojsko in uporniško Tigrajsko ljudsko osvobodilno fronto (TPLF) živelo okoli pet milijonov ljudi, je huda humanitarna kriza. ZN menijo, da za lakoto trpi najmanj 400.000 ljudi v pokrajini.

WFP ne ve, kje so tovornjaki in v kakšne namene jih trenutno uporabljajo. "Še naprej sodelujemo s prevozniki in lokalnimi oblastmi v Tigraju za vrnitev tovornjakov," so še sporočili. Etiopska vlada in TPLF se med seboj obtožujeta za ugrabitev oz. zadrževanje tovornjakov.

Združeni narodi medtem opozarjajo, da je Tigraj pod "dejansko blokado", in svarijo pred "grozečo katastrofo", saj so se oboroženi spopadi zavlekli in razširili na sosednje pokrajine. V skoraj letu dni spopadov je umrlo več tisoč ljudi, natančno število žrtev ni znano.

V Etiopiji je nastanjenih tudi več tisoč beguncev iz sosednje Eritreje, številni v pokrajini Tigraj. Eritrejski begunci so pred sedežem UNHCR-ja v etiopski prestolnici Adis Abeba protestirali zaradi napadov na begunski taborišči Hitsats in Šimelba v Tigraju. Foto: Reuters
V Etiopiji je nastanjenih tudi več tisoč beguncev iz sosednje Eritreje, številni v pokrajini Tigraj. Eritrejski begunci so pred sedežem UNHCR-ja v etiopski prestolnici Adis Abeba protestirali zaradi napadov na begunski taborišči Hitsats in Šimelba v Tigraju. Foto: Reuters

Skoraj leto dni spopadov

Spopadi v Tigraju divjajo od novembra lani, ko je etiopska vlada Nobelovega nagrajenca Abija Ahmeda v pokrajino napotila vojaške sile, ker naj bi TPLF zasedel državno vojaško oporišče. V večmesečnih spopadih, v katerih so sodelovali tudi vojska Eritreje in oborožene etiopske paravojaške milice, je TPLF znova prevzel nadzor nad regionalno prestolnico Mekele. Etiopski premier Ahmed je junija letos razglasil humanitarno premirje.

Vendar se spopadi s tem niso končali, humanitarne organizacije so poročale tudi o zunajsodnih pobojih. Novinar Televizije Slovenije Seku Conde je poročal, da skoraj tedensko prihajajo sporočila o požigih vasi, pokolih civilistov in napadih na begunska taborišča. Iz Tigraja je pobegnilo že dva milijona ljudi.

ZDA vsem vpletenim grozijo s sankcijami

Predsednik ZDA Joe Biden je medtem z izvršnim ukazom omogočil uvedbo sankcij voditeljev Etiopije, Eritreje in upornikov iz Tigraja zaradi nadaljevanja spopadov. Bidnov ukaz sankcije za zdaj le omogoča, če se zadeve ne bodo spremenile, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).

Bela hiša je sporočila, da do ljudi pride le okrog deset odstotkov humanitarne pomoči, preostalo pa se blokira ali pokrade. "Pridružujem se voditeljem Afrike in sveta v pozivu vsem stranem, naj ustavijo vojaške operacije, spoštujejo človekove pravice, dovolijo neoviran dostop humanitarne pomoči in se vrnejo za pogajalsko mizo brez pogojev," je sporočil Biden.

Eritrejske sile je pozval, naj takoj zapustijo Etiopijo. "Povsem se strinjamo z voditelji ZN-a in Afriške unije, da ta kriza nima vojaške rešitve. Sankcije niso usmerjene proti prebivalcem Etiopije in Eritreje, ampak proti posameznikom in organizacijam, ki izvajajo nasilje in povzročajo humanitarno katastrofo," je dodal Biden.