Nasilje v afriških državah ni nič nenavadnega, tokrat pa je presenetilo v Keniji. Tam je bil na mirovnih pogovorih južnoafriški škof in Nobelov nagrajenec za mir Desmondu Tutuju. Kenijske politične voditelje je okrcal, češ da so Kenijci naveličani korupcije, ki je zajela njihovo državo. Na pogovorih z voditeljem opozicije Railom Odingo ter predsednikom Mvaijem Kibakijem se je sešla tudi ameriška odposlanka za Afriko Jendayi Frazer. Po srečanju z ameriško diplomatinjo je Kibaki sporočil, da je pripiravljen oblikovati vlado narodne enotnosti, da bi končal nasilje. Opozicija je njegovo ponudbo že zavrnila in zahtevala, da odstopi ter nadaljuje pogajanja.
Četrt milijon razseljenega prebivalstva
Opozicija predsedniku Kibakiju očita, da je do ponovne zmage na volitvah 27. decembra 2007 prišel s prevaro. Volitvam, ki so jih zahodni opazovalci označili za nedemokratične, je sledilo najhujše nasilje v Keniji od njene osamosvojitve.
Po podatkih ZN-a je v tej vzhodnoafriški državi razseljena najmanj četrtina prebivalstva. Nekateri so zatočišče poiskali v začasnih prebivališčih, drugi na policijskih postajah in v cerkvah.
Protivladni protesti so se izjalovili, predsednik pa je sporočil, da bo, a le če bo tako določilo sodišče, sprejel zahteve opozicije po ponovitvi volitev. Vendar je Oranžno demokratično gibanje Odinge napovedalo, da se ne bo pritožilo na sodišče, saj ne verjame, da bi to pošteno odločalo.
Spodbujanje etničnega nasilja
Humanitarni delavci opozarjajo, da se humanitarna kriza v državi zaostruje, še posebej skrb vzbujajoča pa so poročila o spodbujanju rasnega sovraštva in naraščajočih nesoglasij med različnimi etničnimi skupinami. Etnično nasilje je najbolj prizadelo revne prebivalce Kenije. Program za hrano ZN-a je sporočil, da ima največ težav pri dostavljanju hrane več kot 100.000 Kenijcem, ki so zaradi strahu pred nasiljem zapustili svoje domove na območju Velikega afriškega tektonskega jarka.
Zibelka človeštva v primežu etničnih napetosti
Kenija, pogosto opisana kot "zibelka človeštva" zaradi odkritij nekaterih najstarejših ostankov človeških prednikov na območju Velikega afriškega tektonskega jarka, je zaradi svoje bogate etnične sestave ustvarila bogato kulturo, hkrati pa vir konflikta. 34,5-milijonsko populacijo Kenije tvori več kot 40 etničnih skupin. Največja skupina so Kikuji, ki živijo pretežno v okolici Nairobija.
Kenijsko politično življenje že vse od neodvisnosti leta 1963 zaznamujejo etnične napetosti. Predsednik Kibaki se zanaša na podporo največje etnične skupine, Kikujev, opozicija pa računa na podporo skupin Luojev in Kalenjin.
Kibaki napovedal boj proti korupciji
Po neodvisnosti od Velike Britanije je v političnem življenju v Keniji prevladoval karizmatični Jomo Kenjata, tega pa je leta 1978 zamenjal Daniel Arap Moi, ki je na oblasti ostal 24 let. Vladajoča Kenijska afriška nacionalna zveza Kanu je bila večino 80. let 20. stoletja edina legalna politična stranka, nasilni nemiri in mednarodni pritisk pa sta v 90. letih pripeljala do obnovitve večstrankarskega sistema.
Na splošnih volitvah leta 2002 se je na oblast s prepričljivo zmago povzpel takratni opozicijski voditelj Kibaki. Kljub njegovi obljubi, da se bo spopadel s korupcijo, nekateri donatorji ocenjujejo, da je med letoma 2002 in 2005 v žepe skorumpiranih uradnikov izginila približno milijarda ameriških dolarjev.
Čeprav je Kenija ena najuspešnejših afriških držav - predvsem zaradi turizma - pa v državi vladajo revščina, kriminal in visoka nezaposlenost.
T. V.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje