Kongovska uporniška skupina M23 je v torek zasedla strateško pomembno prestolnico pokrajine Severni Kivu, potem ko so od tam pregnali vladno vojsko.

Hkrati so napovedali pohod proti prestolnici Kinšasa, oddaljeni okoli 1.500 kilometrov, in "osvoboditev" vse države, kar je sprožilo strahove, da bi lahko drugo največjo afriško državo znova zajel vrtinec vojne, ki bi imel posledice za širšo regijo.

V vojno v Demokratični republiki Kongo med letoma 1998 in 2003 je bilo vpletenih več afriških držav. Zaradi nasilja, lakote in bolezni je umrlo kar pet milijonov ljudi, območje pa je od takrat še vedno prizorišče spopadov različnih uporniških skupin in milic, ki ustrahujejo civilno prebivalstvo.

Da bi rešili zadnjo v nizu kriz na tem območju, so se v ugandski prestolnici Kampala zbrali voditelji Konga, Ugande, Tanzanije in Kenije, medtem ko je Ruanda poslala svojega zunanjega ministra.

Prav Ruanda in Ugande se otepata hudih obtožb, da v zasledovanju svojih koristi na območju, bogatem z dragocenimi rudninami, pomagata upornikom z oboroževanjem in financiranjem, kar pa obe državi odločno zanikata.

Poleg poziva upornikom so voditelji tudi kongovskega predsednika Josepha Kabilo pozvali, naj prisluhne zahtevam svojih nasprotnikov. Uporniki so pred tem zavračali pozive k umiku iz mesta blizu meje z Ruando. Tiskovni predstavnik upornikov je po pozivu izrazil strah pred vrnitvijo vladnih vojakov v Gomo.

"Bodo prebivalci to sprejeli? Dvomim," je dejal Vianney Kazarama in dodal, da lokalno prebivalstvo vidi spremembe, ki so jih uvedli pripadniki M23, medtem ko so občutili samo nadlegovanje, ko so mesto nadzirali vladni vojaki.

Od začetka konflikta aprila letos, ko se je zgodil upor dela pripadnikov kongovske vojske v Severnem Kivuju in se je oblikovala uporniška skupina M23, je bilo s tega območja pregnanih že milijon ljudi. Uporniki so se pritoževali nad slabimi pogoji v vojski in neizpolnitvijo obljub, ki so jim bile dane ob podpisu mirovnega dogovora leta 2009.