V delegaciji Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (Ecowas) so bili predsednik Benina Boni Yayi, predsednik Sierre Leone Ernest Bai Koroma in predsednik Zelenortskega otočja Pedro Pires, kot predstavnik Afriške unije pa se jim je pridružil še kenijski premier Raila Odinga. Gbagboja so skušali prepričati, naj odstopi, v zameno pa so mu ponujali odstop od kazenskega pregona in zagotovilo, da bo njegovo premoženje ostalo nedotaknjeno.

Z že drugim obiskom v Slonokoščeni obali so želeli afriški voditelji najti mirno rešitev politične krize, ki je izbruhnila po volitvah 28. novembra lani. Združeni narodi, Afriška unija in številne, predvsem afriške države kot zakonitega predsednika priznavajo Gbagbojevega tekmeca Alassana Ouattara, Gbagboju pa so zagrozili, da ga bodo, če se ne bo odpovedal oblasti, odstranili s silo.

Jonathan obljublja odgovor še danes
Ker predstavniki Ecowasa z Gbagbojem niso uspeli doseči dogovora, saj se ta uradno ni odzval na ponudbo, so zapustili Slonokoščeno obalo. Kot je povedal predsednik Sierre Leone Koroma, bodo o pogajanjih, ki naj še ne bi bila končana, poročali predsedujočemu Ecowasa, predsedniku Nigerije Goodlucku Jonathanu. Ta je napovedal, da se bo Ecowas še danes odločil, kako ukrepati.

Alassan Ouattara, ki je zmagal na predsedniških volitvah 28. novembra, je po srečanju z afriško delegacijo povedal, da so pogajanja zanj končana. "Prvič, treba je priznati izide neodvisne volilne komisije, drugič, treba je priznati, da sem jaz predsednik, in tretjič, Gbagbo mora takoj zapustiti položaj," je dejal.

Se bo Gbagbo zatekel v ZDA?
Medtem Gbagboju zatočišče ponujajo ZDA. Neimenovani predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je povedal, da bi si Gbagbo, ki ima sorodnike v Atlanti, zatočišče lahko poiskal v ZDA, a dodal, da ta ameriška ponudba ne bo trajala dolgo. "Želimo, da gre. Če želi priti sem, bomo seveda na to gledali kot na mogočo rešitev krize," je povedal ameriški predstavnik.

Gbagbo je konec lanskega leta zagotovil, da se ne bo uklonil mednarodnim pritiskom, je pa znova ponudil roko Ouattaraju. Napovedal je tudi oblikovanje komisije, ki bo ugotavljala obseg nasilja od predsedniških volitev naprej. Po podatkih ZN-a je v nasilju po volitvah umrlo ali izginilo okoli 200 ljudi, po večini privržencev Ouattaraja.