Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je včeraj 290-članski parlament prepričeval, da je njegova izbira ministrov povsem ustrezna. Foto: EPA
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je včeraj 290-članski parlament prepričeval, da je njegova izbira ministrov povsem ustrezna. Foto: EPA
Desno predlagana ministrica za socialno varstvo Fatemeh Adžorlu, levo predlagana ministrica za šolstvo Susan Kešavarz. Foto: EPA
Kešavarzova med ministrskimi kolegi, o ustreznosti katerih bo parlament odločal še dva dneva. Foto: EPA

Na junijskih volitvah spet izvoljeni iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je za sestavo nove iranske vlade predlagal vseh 21 kandidatov. Med njimi je prvič po tridesetih letih na mesto ministrov predlagal tudi tri ženske, in sicer za izobraževanje, zdravje in za socialno varnost.

Izmed 21 predlaganih ministrskih imen je 14 novih, med njimi naj večina ne bi imela niti ustrezne izobrazbe. "Moramo vedeti, da so člani vlade ena ekipa, ne posamezniki, tudi parlament se mora tega zavedati," se je slabe izbire branil Ahmadinedžad.

V oči najbolj bode imenovanje ministra za nafto Masuda Mirkazemija. Ta naj bi bil tesen Ahmadinedžadov prijatelj, ki pa se bolj malo spozna na enega ključnih področij v iranskem gospodarstvu. Vprašljiva naj bi bila tudi imenovanja na mesto ministra za notranje zadeve in obveščevalno službo, ki sta s predsednikom prav tako v prijateljskih odnosih.

Po mnenju poznavalcev naj bi bil to tudi razlog, da bo iranski parlament v tridnevnem odločanju, ki se je začelo včeraj, zavrnil vsaj pet predlaganih imen. Reformist Mostafa Kavakebian je dejal, da bi bilo izglasovanje neizkušenih ministrov, "izdaja Boga, Preroka in vseh muslimanov."

Nov preizkus za Ahmadinedžada
Ahmadinedžad trdno stoji za svojo odločitvijo: "Ponosen sem na svojo izbiro ministrov ... skupaj se bomo trudili za pravico, za ohranjanje državnega dostojanstva, dosego razvoja in zoperpostavljanje zahodnim silam," je obljubljal poslancem.

Odločitev 290-članskega parlamenta je pomemben preizkus za Ahmadinedžada, ki je nedavno zmagal na spornih predsedniških volitvah. Med drugim je še vedno v priporu okoli sto protestnikov, ki naj bi jih podkupil Zahod, čemur oporeka celo sam ajatola Ali Hamenej.