Katja Geršak z inštituta je za MMC pojasnila nekaj nejasnosti pri reševanju krize in njenih posledicah. Tako po njenem mnenju kriza, ki je nastala po zajetju 15 britanskih vojakov, ne bo imela širših posledic.Ob tem meni, da je Iran svojo vlogo igral dobro, kot primer tega pa je navedla priznanja britanskih vojakov, ki so jih predvajale iranske televizije.

Geršakova tudi meni, da so prebivalci Irana nezaupljivi do zunanjih posredovanj, zato je pomembno poudariti to, da se na Veliko Britanijo v Iranu gleda sumničavo zaradi njene vloge, ki jo je imela v tej državi v preteklosti. V bistvu se je iranski predsednik Mahmud Ahmedinedžad predstavil kot zaščitnik ozemeljske celovitosti Irana. Njegov namen pa je predstaviti Zahod kot agresorja.

Na drugi strani pa Velika Britanija po svojih zatrdilih ni izgubila svojega obraza, saj ni bila prisiljena dajati opravičujočih izjav ali pojasnil. Vprašanje petih zajetih Irancev v Iraku prav tako ni bilo vpleteno v to krizo kot morebitni pogoj za njihovo izpustitev.

Zadrževanje ni prinašalo ničesar
Do izpustitve britanskih vojakov naj bi po mnenju Geršakove prišlo, ker naj bi iransko vodstvo presodilo, da mu nadaljnje zadrževanje 15 vojakov ne koristi. Pretehtal naj bi tudi pragmatizem, saj se je Teheran želel izogniti položaju, ki bi povzročil širšo škodo, ki bi jo utegnil imeti Iran. Pri tem pa vodja projektov na ISS-ju ugotavlja, da britanska stran ni nameravala vojaško posredovati za rešitev zajetih.

Širših razsežnosti ne bo
Geršakovi se zdi ironično, da je imelo britansko vodstvo med krizo številne stike z Alijem Laridžanijem, vodjo zelo vplivnega iranskega vrhovnega nacionalnega varnostnega sveta. Izid pričujoče krize utegne morda spodbuditi celo nadaljnje pogovore med Veliko Britanijo in Iranom, ki se nanašajo na nadzor vodne poti Šat al Arab.