Iranski predsednik bo New York obiskal v okviru zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, to pa je že njegov četrti obisk ZDA, odkar se je leta 2005 zavihtel na čelo islamske republike. Čeprav dogovor z ZN-om zavezuje ZDA, da tujim voditeljem za govor pred svetovno organizacijo čim hitreje priskrbijo vizum, pa naj bi se tako kot lani tudi letos zapletalo z izdajo vizuma za Ahmadinedžada.

Ob lanskem obisku si je Ahmadinedžad zaželel srečanja z ameriškim predsednikom Georgeem Bushem, kar se mu seveda ni uresničilo, kot tudi ne želja, da bi v New Yorku, kjer sta nekoč stala dvojčka WTC, položil venec v spomin na žrtve terorističnih napadov. Nasprotno. S svojo željo je povzročil pravo zgražanje med Američani, ki v Iranu vidijo enega največjih podpornikov terorizma.

Tokrat Bush za Ahmadinedžada ni več aktualen, saj se mu že čez nekaj mesecev izteče mandat, in tako po njegovem mnenju srečanje ne bi imelo vpliva na prihodnost odnosov med državama, ki že skoraj 30 let druga v drugi vidita največji sovražnici. Ahmadinedžad zato gleda v prihodnost in se želi o njej pogovarjati z demokratskim ter republikanskim predsedniškim kandidatom.

"Z ameriškima predsedniškima kandidatoma sem se pripravljen pogovarjati o svetovnih vprašanjih v navzočnosti medijev na sedežu ZN-a," je dejal. Televizijsko razpravo je po lastnih besedah predlagal, da bi izboljšal odnose med državama.

Kandidata vsak s svojim stališčem
Obama in McCain sta se že sporekla o pristopu do iranskega predsednika, ki s svojimi izjavami o neobstoju holokavsta in o potrebi po izbrisu Izraela vzbuja strah in nezaupanje ne samo v ZDA, ampak tudi drugod po svetu.

Medtem ko je demokratski predsedniški kandidat v primeru izvolite izrazil pripravljenost na pogajanja z ameriškima sovražnicama, kot sta Iran in Sirija, pa je republikanski nasprotnik ostro napadel njegovo "naivno" razmišljanje in se sam zavzel za pristop "trde roke".

Bela hiša je do zdaj vztrajala pri stališču, da z Iranom ne bo neposrednih pogajanj, dokler se ta ne odreče jedrskemu programu, za katerega ZDA sumijo, da je le krinka za razvoj jedrskega orožja, medtem ko Teheran te navedbe odločno zavrača in zatrjuje, da je program miroljubne narave.

Gregor Valenčič