Na aprilskih predsedniških volitvah je Al Bašir premočno zmagal s 94 odstotki glasov, vendar ni imel resnih tekmecev, saj je večina opozicije glasovanje bojkotirala.

Zaradi obtožb o vojnih zločinih, zločinih proti človečnosti in tudi zaradi genocida je Sudan pod sankcijami ZN-a in enostranskimi sankcijami posameznih držav, medtem ko je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) za Al Baširjem leta 2009 izdalo zaporni nalog.

71-letni Al Bašir, ki je na oblasti od leta 1989, se je v govoru ob prisegi za nov petletni predsedniški mandat zavzel za odprt dialog z Zahodom, za katerega upa, da bo vodil v normalizacijo odnosov.

Poleg tega se je zavzel za enotnost naroda in opozicijo pozval k udeležbi v "nacionalnem dialogu", ki naj bi sledil v prihodnjih dneh. Njegove prisege sta se med drugim udeležila zimbabvejski predsednik Robert Mugabe in egiptovski voditelj Abdel Fatah Al Sisi.

A politični poznavalci dvomijo o učinku njegovih besed na zahodne države, ki zavzemajo jasna stališča do njegove vladavine v Sudanu, pod katero so priča kršitvam človekovih pravic in zatiranju političnih svoboščin.

Sudan je močno prizadela odcepitev Južnega Sudana leta 2011, saj je s tem Kartum izgubil tri četrtine naftnih polj nekdanje skupne države.