Al Asad je bil ključen zaveznik Rusije na Bližnjem vzhodu, decembra pa je pobegnil v Moskvo, potem ko so ga z oblasti pregnali uporniki pod vodstvom skupine Ahmeda Al Šare Hajat Tahrir al Šam.

Al Asadov padec je bil udarec tudi za Rusijo, ki ima v Siriji dve vojaški oporišči.

Moskva ne želi komentirati poročil o domnevnem predlogu. Kot poroča Al Džazira, je bila v torek v Siriji na pogovorih z Al Šaro visoka ruska delegacija, ki jo je vodil posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina za Bližnji vzhod in Afriko Mihail Bogdanov. V delegaciji je bil tudi ruski posebni odposlanec za Sirijo Aleksander Lavrentjev.

Med obiskom naj bi se delegacija sestala z vodjo novih oblasti v Siriji Al Šaro, zunanjim ministrom Asadom Al Šajbanijem in drugimi uradniki.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je imela delegacija "odprte" pogovore. Rusija si prizadeva ohraniti pomorsko oporišče Tartus in zračno oporišče Hmeimim.

Po nepotrjenih poročilih je Al Šara v zameno za dovoljenje, da Rusija ohrani oporišči v Siriji, zahteval izročitev Al Asada in plačilo odškodnine.

Sirska tiskovna agencija Sana je poročala, da je Al Šara Rusijo pozval, naj ponovno vzpostavi zaupanje s "konkretnimi ukrepi, kot so odškodnine, obnova in okrevanje". Nove sirske oblasti so sporočile, da so poudarili, da "mora obnova odnosov nasloviti pretekle napake, spoštovati voljo sirskega ljudstva in služiti njegovim interesom".

Rusko zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da Moskva potrjuje svojo "neomajno podporo enotnosti, ozemeljski celovitosti in suverenosti Sirske arabske republike".

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je obisk ruske delegacije označil za "pomembnega" in dodal, da je "nujno vzpostaviti in ohraniti trajni dialog s sirskimi oblastmi".

Sirski vir je medtem za Reuters dejal, da Rusija ni bila pripravljena priznati "napak" Moskve in da je bil dosežen le dogovor o nadaljevanju pogovorov.

Šara je decembra izpostavil "globoke strateške interese med Rusijo in Sirijo". "Vse sirsko orožje je ruskega izvora, številne elektrarne upravljajo ruski strokovnjaki. Ne želimo, da bi Rusija zapustila Sirijo na način, kakršnega si želijo nekateri," njegove besede povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Al Šara imenovan za začasnega predsednika Sirije

Nove sirske oblasti so medtem imenovale Al Šaro, ki je 8. decembra lani prevzel vodenje Sirije, za začasnega predsednika države.

Oblasti so po današnjem srečanju na visoki ravni v Damasku ob objavi razpustitve parlamenta in zamrznitvi ustave iz leta 2012 sporočile, da bo Al Šara v prehodnem obdobju opravljal naloge predsednika države in predstavljal državo v mednarodnih forumih.

Njegova naloga bo tudi, da v prehodnem obdobju, katerega trajanje ni znano, ustanovil začasni zakonodajni svet do priprave nove ustave, so po poročanju sirske tiskovne agencije Sana sporočili po srečanju Al Šare z več voditelji oboroženih frakcij, ki so sodelovale pri strmoglavljenju Al Asada.

Napovedali so tudi razpustitev stranke Baas, ki je v Siriji vladala več kot 60 let.

Kot je sporočil tiskovni predstavnik vojske, polkovnik Hasan Abdel Gani, so razpustili tudi "vse oborožene skupine ter politična in civilna telesa, ki trdijo, da so del revolucije". Zdaj jih je treba vključiti v državne institucije.

Sporočil je tudi, da so "razpustili vojsko strmoglavljenega režima" z namenom obnove sirske vojske in da so razpustili vse varnostne agencije, povezane z nekdanjim režimom. Zavezal se je, da bo "oblikoval nov varnostni aparat, ki bo zagotavljal varnost državljanov".

Al Šara je konec lanskega leta dejal, da bo trajalo približno tri leta za pripravo nove ustave in še eno leto za izvedbo volitev.

SDF: V turških napadih ubiti civilisti

V dveh dneh turških napadov je bilo na severu Sirije ubitih 18 civilistov, so v torek sporočile pretežno kurdske Sirske demokratične sile (SDF). Spopadi med SDF-jem in proturškimi skupinami, ki jih z brezpilotniki in letalstvom podpira Ankara, sicer na območju potekajo zlasti za nadzor nad strateško pomembnim jezom Tišrin.

Po navedbah SDF-ja je bilo v turškem napadu na tržnico v kraju Sarin ubitih 12 ljudi. Še šest jih je umrlo v napadih na dve drugi območji, poroča AFP.

Napad na omenjeno tržnico je potrdil tudi Sirski observatorij za človekove pravice. Po podatkih organizacije s sedežem v Združenem kraljestvu je bilo v spopadih na območju od decembra lani ubitih 521 ljudi, od tega 56 civilistov, 77 pripadnikov SDF-ja in 388 proturških borcev.

Spopadi med kurdskimi in proturškimi skupinami na severu Sirije so se še okrepili po decembrskem padcu Al Asada. Ankara SDF, ki nadzoruje območja na severovzhodu in dele province Deir Ezor na vzhodu Sirije, obravnava kot podaljšek v Turčiji prepovedane Delavske stranke Kurdistana (PKK).

Decembra je vir pri turškem obrambnem ministrstvu sporočil, da namerava Turčija vztrajati pri aktivnostih v Siriji, dokler se ne bodo kurdski borci razorožili. Zatem je njihovo uničenje, kot tudi uničenje Islamske države v Siriji, napovedal predsednik Turčije Recep Tayyip Erdogan.

Pripravljenost na vojaški obračun s SDF-jem je prejšnji teden izrazil tudi novi sirski obrambni minister Murhaf Abu Kasra.

Sirske oblasti Izrael pozvale k umiku

Medtem so sirske oblasti med današnjimi pogovori z generalnim podsekretarjem mirovnih operacij Združenih narodov Jean-Pierrom Lacroixem izraelske sile pozvale k umiku s tamponskega območja na okupiranem Golanskem višavju, ki ga je Izrael zasedel po decembrskem padcu Al Asada.

Na srečanju Lacroixa s sirskim zunanjim in obrambnim ministrom, Al Šajbanijem in Abu Kasro, je sirska stran potrdila pripravljenost na popolno sodelovanje z ZN-om, poročanje sirske tiskovne agencije Sana povzema francoski AFP.

Sirija je v skladu z dogovorom o premirju iz leta 1974 pripravljena na Golanskem višavju tudi namestiti svoje oborožene sile. Vendar pa se mora najprej iz tamponskega pasu umakniti izraelska vojska.

Izrael medtem trdi, da je prisotnost njegovih sil v pasu, vključno z nadzorom nad vrhom gorovja Hermon ob libanonsko-sirski meji, ključna pri zagotavljanju njegove varnosti.

Omenjeno območje, kjer bi morale biti sicer nameščene le sile ZN-a in tako nadzorovati izvajanje dogovora iz leta 1974, razmejuje Sirijo in njeno ozemlje na Golanskem višavju, ki ga Izrael vojaško zaseda od vojne leta 1967.