Dogodke, predvsem pa vprašanje, koliko so vedele nemške oblasti, bo parlamentarcem še tretjič pojasnjeval vodja kanclerskega urada, odgovoren za obveščevalne službe. Vladajoče stranke odgovornost za afero pripisujejo nekdanji vladi kanclerja Gerharda Schröderja, poroča Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Berlina.

Strankam zaradi volitev gori pod nogami
Afera NSA-ja je močno razburila Nemce, ki še vedno niso dobili odgovora na ključno vprašanje - ali ameriške obveščevalne službe res množično zajemajo podatke nemških državljanov, pa tudi, kaj počnejo njihovi britanski kolegi. Potem ko je Edward Snowden dejal, da so pri početju Američanov sodelovale tudi nemške obveščevalne službe, si nemške stranke - šest tednov pred volitvami - še naprej prizadevajo kakršno koli krivdo zvaliti na nasprotnike.

Vladne in Leva stranka, ki sicer po navadi stojijo na nasprotnih bregovih, zdaj usklajeno kritizirajo socialdemokrate, ki naj bi nosili največji del krivde. V času Schröderjeve vlade, ko je kanclerski urad vodil Frank Walter Steinmaier, naj bi namreč nastala pravna podlaga za sodelovanje ameriških in nemških obveščevalcev.

Konservativci in Levica Steinmaierja in socialdemokrate, pa tudi njihovega kanclerskega kandidata Peera Steinbrücka obtožujejo hinavščine, saj naj bi prav rdeče-zelena vlada odprla vrata, skozi katera NSA iz Nemčije zajema zasebne podatke, končuje Anžin.

Tarča vohunjenja tudi EU
Nemški časopis Der Spiegel pa je razkril, da je bila med glavnimi tarčami vohunjenja NSA-ja Evropska unija. V zaupnem dokumentu iz aprila leta 2013, ki ga je Spieglu posredoval nekdanji sodelavec NSA-ja Edward Snowden, je zapisano, da ameriške obveščevalne službe zbirajo predvsem podatke o zunanji politiki Evropske unije, o mednarodni trgovini in o ekonomski stabilnosti evropske povezave, zanimajo pa jih tudi področja novih tehnologij in energetska varnost Unije.

Glede zbiranja podatkov o posameznih državah naj bi po pisanju Der Spiegla Washington najbolj zanimali Kitajska, Rusija, Iran, Pakistan, Severna Koreja in Afganistan, srednje zanimive pa so za ZDA Nemčija, Francija in Japonska. Kot manj zanimivi državi sta v dokumentu navedeni Španija in Italija.

Novi dokumenti, na katere se sklicuje nemški časnik, tako potrjujejo prejšnje Snowdnove objave in dokaze, da je Washington prek Agencije za nacionalno varnost prisluškoval predstavnikom Evropske unije v Bruslju in v ZDA.