ZDA imajo v Kolumbiji razporejenih okoli 300 vojakov, ki skupaj s kolumbijskimi silami sodelujejo v boju proti pridelavi in trgovini s kokainom, po novem dogovoru pa bi se lahko število ameriških vojakov povečalo na 800. Ameriške sil bodo imele tudi dostop do sedmih kolumbijskih vojaških oporišč.

Kolumbijski predsednik Alvaro Uribe skuša ta teden druge voditelje na celini prepričati, da podprejo ameriški načrt.

Najglasnejši pri nasprotovanju je seveda veliki kritik ameriške politike venezuelski levičarski predsednik Hugo Chavez, ki je dejal, da načrt vodi v vojno v Južni Ameriki. Ob tem je pozval ameriškega predsednika Baracka Obamo, naj ne krepi vojaške navzočnosti v Kolumbij.

"Ta oporišča bi lahko pomenila začetek vojne v Južni Ameriki. Govorimo o jenkijih, najbolj nasilnem narodu v človeški zgodovini," je bil kot vedno neposreden Chavez, ki se je sicer že večkrat zapletel v diplomatski spor s sosednjo Kolumbijo.

Redni spori med sosedama
Nazadnje sta se sosedi sprli prejšnji teden, ko je Kolumbija obtožila Venezuelo, da je z orožjem oskrbovala kolumbijske levičarske upornike, pri katerih so odkrili švedsko protitankovsko orožje, ki ga je Caracas nakupil letal 1988. Užaljeni Chavez je iz Kolumbije celo odpoklical venezuelskega veleposlanika.

Nad ameriškim načrtom nista navdušen niti zmerni brazilski predsednik Lula da Silva in aregntinska predsednica Cristina Fernandez, ki meni, da je načrt "skrb vzbujajoč". Bolj prizanesljiva je bila levosredinska čilska predsednica Michelle Bachelet, katere vlada je sporočila, da so odločitve vsake države suverne in se jih mora zato spoštovati.

Ameriška namera bi lahko zasenčila Obamova prizadevanja za izboljšanje odnosov z državami Latinske Amerike. Obama si je prislužil kar nekaj pohval, ko je obsodil vojaški udar v Hondurasu, s katerim so strmoglavili levičarskega predsednika Manuela Zelayo, a nekateri mu zamerijo, da ni naredil več za njegovo ponovno vrnitev na oblast.