Časopisi so nas zabavali, nas jezili, vedno pa so nas obveščali.
Dela izkušenih profesionalcev ne morejo nadomestiti blogarji ali tako imenovani državljanski novinarji.
Največ novic o črni prihodnosti tiskanih medijev, tudi tistih z najdaljšo tradicijo, prihaja iz ZDA. Prerez trenutnega stanja: Boston Globeu njegov lastnik New York Times grozi z zaprtjem, če sindikati ne bodo privolili v nižje plače in zmanjšanje ugodnosti. V sredo je bil sicer dosežen načelen dogovor, ki bo temu uglednemu časopisu morda dal še eno priložnost. Tudi New York Times se spopada z velikimi izgubami, San Francisco Chronicle je pred zaprtjem, Seattle Post Inteligencer izhaja le še na svetovnem spletu, Rocky Mountain News v Denverju je prenehal izhajati, Los Angeles Times in Chicago Tribune pa sta v postopku prisilne poravnave.
Odraščanje ob časopisih
Opozorilni glas je v sredo povzdignil predvsem demokratski senator iz Massachussetsa in nekdanji predsedniški kandidat John Kerry, ki je na razpravi o prihodnosti ameriške časopisne industrije, ki jo je pripravil
pododbor za komunikacije, tehnologijo in internet v odboru za trgovino ameriškega senata, dejal, da "so časopisi videti kot ogrožena vrsta".
"Časopisi so neločljiv del našega življenja od dneva, ko smo se naučili brati. Iz lokalnih časopisov smo izvedeli vse o naši okolici, državi in svetu. Časopisi so nas zabavali, nas jezili, vedno pa so nas obveščali," je bil slikovit Kerry, ki se je vprašal, zakaj vlada ne poseže v reševanje tiskanih medijev, ki jim zmanjkuje sape.
Marko Milosavljevič, predstojnik katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, je za MMC dejal, da kriza tiskanih medijev po svetu ni le trenutna, ampak je že nekaj časa tu, gospodarska kriza jo je le še poglobila. Časopisi so se znašli v primežu spleta, elektronske pošte, recesije in stagnacije. V ZDA je veliko mest že ostalo brez svojih dnevnih časopisov.
Po njegovem mnenju je največja težava ob zatonu tiskanih medijev ta, da drugi mediji, kot so televizija, internet in tudi radio, ne skrbijo za tiste vsebine in žanre, za katere skrbijo prav časopisi. "Televizija ni znana po komentarjih, kritiki, analizah, spremenjena je tudi oblika reportaže," je dejal Milosavljevič, državljani pa se občasno oglašajo z blogi, nimajo pa virov, informacij in tudi potrebnega časa, da bi se sami analitično in s problemskega vidika lotevali tem.
Milosavljevič je še dodal, da je zato v zahodnih državah potreben premislek o vlogi medijev, predvsem o tem, ali je trenutni model zasebnega lastništva in družinskih podjetij ustrezen, saj gre vendarle za pomembno infrastrukturo družbe. Vprašanje je, ali so res najustreznejše delniške družbe, ki si prizadevajo za čimvečji dobiček, saj morajo biti mediji predvsem odgovorna storitev, ki vpliva na celotno družbo. "Če se v ZDA javno financirajo banke, je njim ob bok treba postaviti tudi časopise? Vendarle gre za javni interes," je dodal.
Izenačitev statusa s cerkvami, z bolnišnicami in javno televizijo?
Predsednik pododbora, demokrat Benjamin Cardin iz Marylanda, je zaradi težav pripravil predlog zakona, s katerim bi časopisom podelili nedobičkonosni status, pri čemer bi jih davkarija obravnavala podobno kot cerkve, izobraževalne ustanove, bolnišnice ter javne televizije in radie. Na dohodke od
oglaševanja in naročnin jim tako ne bi bilo treba plačati davka, posamezniki in podjetja pa bi lahko podporo časopisom uveljavljali kot davčno olajšavo. Njegov predlog bi od časopisov zahteval, da nehajo izražati podporo posameznim političnim kandidatom, kot je bilo to do zdaj običaj. Dodal je, da namen zakona ni pomagati velikim časopisnim konglomeratom, ampak predvsem lokalnim časopisom.
Kaj sta to poštenost in točnost?
Kerry je zaskrbljen tudi opozoril, da s časopisi, ki jih čedalje bolj nadomeščajo spletni mediji, izginja raziskovalno novinarstvo, z njim pa tudi tradicionalna novinarska merila poštenosti in točnosti, pri čemer je veliko vprašanje, ali lahko spletno novinarstvo ohrani vrednote poklicnega novinarstva, kot jih ohranjajo časopisi.
Nekdanji novinar časopisa Baltimore Sun David Simon se je strinjal: "Visokokakovostno novinarstvo v ZDA umira, in če ne bomo oblikovali novega modela, se ne bo preselilo na splet ali kam drugam. Dela izkušenih profesionalcev ne morjeo nadomestiti blogarji ali tako imenovani državljanski novinarji."
A. P.
Časopisi so nas zabavali, nas jezili, vedno pa so nas obveščali.
Dela izkušenih profesionalcev ne morejo nadomestiti blogarji ali tako imenovani državljanski novinarji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje