Na staroselske skupnosti sta se pri svojih kampanjah osredotočila zlasti demokrata Hillary Clinton in Bernie Sanders - Clintonova se je med strankarskimi volitvami srečala s plemenskimi poglavarji v Iowi, Arizoni, Washingtonu in Kaliforniji, na ozemlju plemena Navajo pa imela močno oglaševalsko kampanjo, medtem ko se je Sanders v času svoje kampanje srečal kar z 90 plemenskimi poglavarji, kar je svojevrsten rekord, poroča BBC.

"To je najboljša kampanja na indijanskih območjih do zdaj, o tem ni dvoma," je povedala Nicole Willis iz združenih plemen Umatilla in nekdanja Sandersova svetovalka.

Avtohtoni Američani, ki predstavljajo približno 1,7 odstotka ameriškega prebivalstva, predsedniških volitev sicer najverjetneje ne morejo odločiti, igrajo pa pomembno vlogo pri oblikovanju lokalnih politik in pri sedežih za kongres, še zlasti v zveznih državah z visokim deležem avtohtonega prebivalstva, kot so denimo Aljaska, Severna Dakota, Nova Mehika in druge zahodne zvezne države.

"Plemena so organizirane entitete, ki običajno volijo kot skupina," razlaga John Dossett, generalni konzul Nacionalnega kongresa ameriških Indijancev (NCAI). "Ko pridejo na volišča in glasujejo kot eno, imajo lahko ogromen vpliv na lokalni ravni."

Pretežno volijo za demokrate
Demokrati zato letos upajo, da jim bo visoka udeležba na teh območjih prinesla kak stolček v kongresu več, saj na glasove avtohtonega prebivalstva republikanci običajno ne morejo računati. Približno 70 odstotkov jih je leta 2012 volilo za Baracka Obamo, od 94 staroselskih kandidatov, ki se jih letos poteguje za položaje, je 75 demokratov, 14 republikancev, štirje pa so neodvisni.

Staroselci naj bi bili letos bolj angažirani predvsem zaradi Obamovih prizadevanj, da bi izboljšal odnose z njimi - v svojih dveh mandatih je poravnal na stotine pravnih sporov s staroselskimi skupnostmi, sprejel zakonska določila, ki neposredno pomagajo staroselcem, v Beli hiši začel letno konferenco plemenskih vodij in zanimiral predvsem mlade. Odnosi med zvezno vlado in številnimi indijanskimi skupnostmi, ki so volilno pravico dobile šele v petdesetih letih, še nikdar niso bili boljši.

Burna zgodovina s Trumpom
Česar pa ne bi mogli trditi za njihove odnose z republikanskim kandidatom Donaldom Trumpom - če so imeli demokrati na nedavni konvenciji 150 staroselskih delegatov, so imeli republikanci le enega. Trump se jim je zameril že davno, ko je leta 1993 izjavil, da "meni, da ima v sebi več indijanske krvi kot veliko tako imenovanih Indijancev".

Danes 70-letni newyorški nepremičninski mogotec je v tistem času s staroselci bil ostro bitko v igralniški industriji. In leta 2000 je Trump plačal več kot milijon dolarjev za negativno oglaševalsko kampanjo, v kateri je newyorške staroselce prikazal kot kriminalce. Pa tudi letos ni šlo brez zamer, saj je glasno demokratsko senatorko Elizabeth Warren, ki trdi, da ima delček indijanske krvi, večkrat označil za Pocahontas.

"Zelo se bojimo, kaj bi lahko storil," je povedal Arlan Melendez, pripadnik NCAI-ja in predsednik indijanske kolonije Reno Sparks. "Nisem srečal niti enega plemena od vseh 567, ki bi se izreklo v Trumpovo podporo."

Številni izzivi
Kljub porastu volilnega navdušenja med staroselci, pa številni izzivi ostajajo, opozarja BBC. Številne skupnosti živijo na zelo odročnih območjih, tako da je zanje najbližje volišče oddaljeno tudi do 200 kilometrov. Tu so še jezikovne prepreke, zgodnje zapiranje volišč in strogi predpisi glede osebnih dokumentov, ki jih morajo predstaviti na voliščih, kar mnoge staroselce (pa tudi druge neprivilegirane sloje) dejansko izloča iz volilnega procesa.

"Opraviti imamo s kolonialno dediščino, katere namen je bil, da nas izključi," razlaga Chase Iron Eyes (Chase Železne oči), pripadnik plemena Sjujev, ki v Severni Dakoti kandidira v predstavniški dom kongresa. "Veliko ljudi misli, da so nas vse pobili, da so nas Američani in Evropejci izbrisali. A smo še vedno tu."