Iz Pekinga so sporočili, da kitajska vojska spremlja ladjo in ohranja visoko stopnjo pripravljenosti na obrambo nacionalne varnosti in stabilnosti v regiji.

Rušilec USS Milius "je 16. aprila opravil rutinski premik skozi Tajvansko ožino v vodah, v katerih v skladu z mednarodnim pravom velja svoboda plovbe in preletov na odprtem morju", je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v izjavi sporočila ameriška mornarica.

"Ladja je plula skozi koridor v ožini, ki je zunaj teritorialnih voda katere koli obalne države," so pojasnili. Ob tem je sedma flota ameriške mornarice danes na Twitterju objavila fotografije posadke, ki gleda v ožino, eno najpomembnejših vodnih poti na svetu.

Iz Pekinga so medtem sporočili, da kitajska vojska spremlja ameriško ladjo. Kot je dejal tiskovni predstavnik kitajske vojske, polkovnik Ši Ji, so enote na območju "ves čas v visoki stopnji pripravljenosti in bodo odločno branile nacionalno suverenost in varnost ter mir in stabilnost v regiji", navaja AFP.

Kitajske sile so pred nekaj več kot tednom dni izvedle tridnevne vojaške vaje v okolici Tajvana, ki so bile odgovor na obisk tajvanske predsednice Tsai Ing-wen v ZDA, kjer se je srečala s predsednikom predstavniškega doma ameriškega kongresa Kevinom McCarthyjem. Med vajami je kitajska vojska med drugim simulirala napade in blokado otoka.

Ameriški rušilec USS Milius je pretekli ponedeljek med kitajskimi vajami vplul na območje v Južnokitajskem morju, ki si ga lasti Kitajska. V Pekingu so potezo obsodili, saj da je bil to "nezakoniti vdor", iz Washingtona pa so sporočili, da je šlo za "podporo pravicam, svoboščinam in zakoniti uporabi morja".

Ob koncu vaj pretekli ponedeljek so iz Pekinga sporočili še, da so bile te uspešne ter da se mir v Tajvanski ožini in neodvisnost Tajvana "medsebojno izključujeta". Tajpei je na to odvrnil, da Kitajska spodkopava mir in stabilnost v regiji.

Čeprav Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 deluje neodvisno od kitajske celine, Peking otok v okviru politike ene Kitajske še naprej obravnava kot del svojega ozemlja. K vnovični združitvi je na nedavnem zasedanju ljudskega kongresa znova pozval tudi kitajski predsednik Ši Džinping.