"Poštena ocena razmer kaže, da je možnost iskanja diplomatske rešitve za deeskalacijo še vedno bistveno večja od grožnje nadaljnjega stopnjevanja," je prepričan svetovalec ukrajinskega predsedstva Mihail Podoljak.

Podoljak je pojasnil, da Rusija redno izvaja obsežne rotacije vojakov, manevre in razporejanje orožja, odkar je lani spomladi strnila sile na ukrajinski meji, s čimer želi "zagotoviti stalen velik psihološki pritisk".

"Za našo obveščevalno službo in naše oborožene sile ta ruska dejavnost ni popolno presenečenje," je dejal Podoljak in poudaril, da so zahodni podporniki Ukrajine prejeli "znatno količino" svojih obveščevalnih podatkov o ruskih dejavnostih prav iz Kijeva.

Podoljak je še dodal, da ima le Kremelj odgovore na to, kako dolgo bo trajala takšna ruska aktivnost in s kakšnim namenom se vzdržuje.

ZDA: Rusija 70-odstotno nared na invazijo

Ukrajinsko predsedstvo se je s temi izjavami odzvalo na današnje opozorilo Washingtona, da po mnenju ameriških obveščevalnih služb Moskva pospešuje korake v potencialno obsežno invazijo.

Rusija je zbrala že okoli 70 odstotkov vojaške zmogljivosti, potrebne za obširno invazijo na Ukrajino v prihodnjih tednih, pravijo ameriške oblasti, ki pa za to trditev niso predložile nobenih dokazov.

S sredino februarja naj bi tla zamrznila in se utrdila, s tem pa omogočila Moskvi, da pripelje več težke opreme, so povedali neimenovani ameriški predstavniki.

Rusija naj bi imela v bližini ukrajinske meje razporejenih že več kot 100.000 vojakov, a zanika navedbe, da namerava sosedo napasti.

Američani za svoje navedbe niso predložili nobenih dokazov, pravijo le, da podatki temeljijo na obveščevalnih ocenah, da pa zaradi "kočljivosti informacij" podrobnosti ne morejo razkriti. Pravijo tudi, da v resnici ne vedo, ali načrtuje ruski predsednik Vladimir Putin napad na Ukrajino, in dopuščajo, da je še vedno mogoča diplomatska rešitev.

Dva predstavnika ameriške vlade sta za Reuters anonimno povedala, da bodo vremenske razmere Rusiji ponudile okno, da med 15. februarjem in koncem marca prepelje še več vojaške opreme na mejo.

Nove ameriške krepitve na Vzhodu

Poročila navajajo, da so visoki predstavniki opozorili, da bi ruski napad na Ukrajino lahko povzročil do 50.000 civilnih žrtev. Predvidevajo tudi, da bi v primeru napada lahko ukrajinska prestolnica Kijev padla v nekaj dneh in sprožila v Evropi novo veliko begunsko krizo z milijoni na begu.

Na Poljsko so medtem v okviru krepitve Natovih sil na vzhodu Evrope prispele prve ameriške okrepitve, šlo naj bi za 1.700 vojakov. Prva skupina je pristala v soboto v Rzeszowu na jugovzhodu države. Administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna je že pred dnevi napovedala, da bo v Vzhodno Evropo poslala skoraj 3.000 dodatnih vojakov.

Moskva trdi, da so njene sile na območju zaradi vojaških vaj, a Ukrajina in njene zahodne zaveznice skrbi, da Kremelj načrtuje napad. Do napetosti prihaja skoraj osem let po ruski priključitvi Krima.

Ruske oblasti ukrajinsko vlado obtožujejo, da ni uresničila mednarodnega dogovora iz Minska, katerega cilj je bila ponovna vzpostavitev miru na vzhodu, kjer proruski uporniki nadzorujejo večje dele območja, od leta 2014 pa je bilo tam ubitih okoli 14.000 ljudi.

Rusija vztraja, da se Ukrajina ne bi smela priključiti zvezi Nato. Rivalstvo med Rusijo in ZDA, ki ima še vedno največjo zalogo jedrskega orožja na svetu, sega v čase hladne vojne, ko je bila Ukrajina še ključen del Sovjetske zveze.

Nemčija razmišlja o napotitvi vojakov v Litvo

Medtem pa Nemčija ob napetosti na Vzhodu razmišlja o napotitvi dodatnih vojakov v Litvo.

"Nemčija že zdaj pomembno prispeva v Litvi, kjer smo edina država v EU-ju, ki ima tam bojno skupino," je povedala nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht v intervjuju za medijsko skupino Funke.

T. i. Natove bojne skupine, ki jih vodijo ZDA, Nemčija, Kanada in Velika Britanija, naj bi zadržale morebitne napade na območju in kupile čas, da Nato pošlje na bojne linije dodatne vojake.

"Načelno so dodatne sile na voljo kot okrepitev in se v tem hipu pogovarjamo z Litvo, da bi ugotovili, kaj točno bi imelo v tem pogledu največ smisla," je dodala.

Je pa Christine Lambrecht odločna, da Berlin ne namerava Ukrajini dobaviti orožja, kar so nemške oblasti že poudarile, potem ko je ukrajinsko veleposlaništvo v Nemčiji poslalo seznam prošenj zunanjemu in obrambnemu ministrstvu v Berlinu.

Seznam je vključeval raketne protiletalske sisteme, opremo za elektronsko vojno, digitalne sprejemnike, očala za nočno gledanje, radarske postaje in vojaška ambulantna vozila.

"Zvezna vlada ima že dolgo obstoječe jasno stališče, tudi v preteklih vladah, da ne dobavljamo orožja kriznim območjem, da se ne bi tako tam napetosti še stopnjevale," je poudarila . "V ukrajinskem konfliktu imamo pogajalske partnerje, ki so znova začeli pogovore. Zato je zdaj naša naloga, da napetosti umirimo. Ta konflikt si želimo rešiti mirno."

Ukrajina kopiči orožje zaveznic

Ob tem se nemški Deutsche Welle sprašuje, da glede na to, da so v Kijevu ta teden izrecno poudarili, da spopad z Rusijo ni "neizogiben", kot je še pred dnevi strašila Bidnova administracija, zakaj potem Ukrajina zaveznice v zadnjih tednih prosi za orožje.

ZDA in Velika Britanija so tako v Kijev že poslale protitankovske sisteme, baltske države pa strelivo in protiletalske rakete. EU pa se je ob tem zavezal k več kot milijardo evrov pomoči za Ukrajino.