"Predstavljajte si, da je Ukrajina članica Nata in začne vojaške operacije. Bomo zato prisiljeni v vojno z Natom? Je kdo pomislil na to? Očitno ne," je Putin po tednih stopnjevanja ukrajinske krize prvič komentiral napetosti med Rusijo in Zahodom. Ruski predsednik sicer upa, da se bo dialog glede Ukrajine nadaljeval in se bodo izognili črnim scenarijem, vključno z vojno.

Putin je prepričan, da želijo ZDA omejiti Rusijo in jo zvabiti v vojno z morebitno uvedbo strožjih sankcij. V namestitvi raketnih sistemov na Poljskem in v Romuniji vidi grožnjo Rusiji. Po njegovih besedah je treba najti način, kako bi zagotovili varnost za vse.

Ruski predsednik je dejal, da je zahod prezrl varnostne zahteve Moskve. V Moskvi po Putinovih besedah niso videli ustreznega upoštevanja treh ključnih ruskih zahtev glede neširjenja Nata, nameščanja ofenzivnih zmogljivosti v bližini ruske meje in vrnitve zavezniške infrastrukture v Evropi na stanje leta 1997.

Kot meni ruski predsednik, je napačno dovoliti povečanje varnosti eni državi na račun druge. "Medtem ko ignorirajo naše skrbi, ZDA in Nato opozarjajo na pravico držav, da svobodno izbirajo, kako bodo zagotovile svojo varnost," je dejal.

Putin je govoril na skupni novinarski konferenci z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ki je bil v času ukrajinske krize kot prvi zahodni voditelj na obisku v Moskvi. Po besedah Orbana so razlike med stališči Rusije in članic Nata velike, a se jih da premostiti in doseči dogovor, ki bi zagotovil mir, varnost Rusije in bil sprejemljiv za članice zavezništva.

Madžarski premier je dejal, da je Evropska unija enotna glede vprašanja Ukrajine in da si nihče ne želi vojne, še posebej ne države srednje Evrope, ki si želijo zmanjšanja napetosti med vzhodom in zahodom. Kot je še povedal, so sankcije proti Moskvi povzročile več škode Madžarski kot pa Rusiji, zato je po njegovem mnenju politika sankcij obsojena na propad.

Johnson: To bo obsežna vojna v Evropi

Britanski premier Boris Johnson je med današnjim obiskom v Kijevu obljubil podporo Ukrajini in Rusijo posvaril pred napadom na njeno sosedo. Opozoril je, da ruske sile ob ukrajinski meji predstavljajo "jasno in neposredno nevarnost" za Ukrajino.

"Vidimo kopičenje velikega števila vojakov, vidimo priprave na vse vrste operacij, ki so skladne s skorajšnjo vojaško kampanjo," je dejal Johnson na novinarski konferenci z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, pri čemer je ruske sile označil za "jasno in neposredno nevarnost" za Ukrajino. Rusijo je pozval, naj umakne vojsko z ukrajinske meje in izbere diplomacijo.

Ukrajinska vojska bo nudila "silovit in krvav odpor", to sporočilo mora biti jasno ruski javnosti in "ruskim materam", je še dejal britanski premier.

"Ukrajinci se bodo branili do zadnjega," je zatrdil tudi Zelenski. Po njegovih besedah morajo Rusi razumeti, da se bo vojna končala s tragedijo. "Zdaj ne bo enostavne zasedbe mesta ali regije," je poudaril. "Zato odkrito pravim, da to ne bo vojna med Ukrajino in Rusijo. To bo obsežna vojna v Evropi," je dodal.

Johnson je opozoril, da bi ruska invazija pomenila politično, humanitarno in vojaško katastrofo. Moskvo je posvaril, da so Velika Britanija in zaveznice proti Rusiji pripravile ostre sankcije, ki bi začele veljati takoj, ko bi "prva ruska konica čevlja" prestopila ozemlje Ukrajine.

Britanska zunanja ministrica Liz Truss je v ponedeljek napovedala sprejetje novega zakona, ki bo omogočil zaostritev sankcij proti Rusiji, če bo napadla Ukrajino. Truss bi morala danes spremljati Johnsona na obisku v Kijevu, a je zaradi okužbe z novim koronavirusom ostala doma v osamitvi.

ZDA: Rusija še naprej povečuje število vojakov na meji z Ukrajino

Ameriška vlada pravi, da Rusija še naprej povečuje število vojakov na meji z Ukrajino, svojo vojaško dejavnost pa je povečala tudi v Sredozemlju in Atlantiku.

"Konec tedna so se v Belorusiji in na meji z Ukrajino namestile dodatne ruske kopenske enote," je v ponedeljek v Washingtonu povedal tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva John Kirby in pri tem opozoril, da Rusija prav tako povečuje svoje zmogljivosti na morju.

Guardian poroča, da naj bi v ponedeljek v Sredozemsko morje vplulo šest ruskih vojaških ladij. Italijanski časopis La Repubblica piše, da prevažajo 60 tankov in več kot 1500 vojakov. Ladje plujejo pod nadzorom Natovih letal.

V povezavi z napovedjo ameriškega predsednika Joeja Bidna, da bodo zaradi ukrajinske krize v državah Nata na vzhodu Evrope kmalu namestili dodatne ameriške enote, je Kirby dejal: "Ena od možnosti, ki nam je na voljo, je uporaba ameriških sil, ki so že v Evropi." ZDA imajo namreč v Evropi, tudi zunaj kriznih območij, redno nameščenih več deset tisoč svojih vojakov, od tega približno 35.000 v Nemčiji.

Kirby ni navedel nobenih podrobnosti o tem, kdaj in koliko ameriških vojakov bo premeščenih in kam. Vendar je ponovil, da Ukrajina ne bo prejela ameriških okrepitev. Zahodne države medtem pošiljajo vojaško pomoč Ukrajini.

Blinken znova pozval k umiku ruskih sil

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v telefonskem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom Rusijo znova pozval, naj zmanjša napetosti in umakne svojo vojsko na meji z Ukrajino. Lavrov je na drugi strani poudaril, da bo Rusija vztrajala pri svojih varnostnih zagotovilih.

State Department je po pogovoru objavil, da je bil pogovor med Blinknom in Lavrovom namenjen obravnavi ameriških pisnih odgovorov na ruske varnostne zahteve.

Blinken je ruskemu zunanjemu ministru zagotovil, da so ZDA pripravljene nadaljevati izmenjavo stališč z Rusijo o skupnih varnostnih skrbeh tako na dvostranski ravni kot skupaj z zavezniki.

Znova je tudi izrazil ameriško zavezo tako ukrajinski suverenosti in ozemeljski celovitosti kakor tudi pravici držav, da se same odločajo o zunanji politiki in zavezništvih. Znova je tudi opozoril, da bo nadaljevanje ruske invazije na Ukrajino imelo hitre in resne posledice.

Lavrov je potrdil, da so ZDA pripravljene na nadaljnje pogovore z Rusijo o varnostnih skrbeh. Hkrati je dodal, da bo Rusija še naprej vztrajala pri svojih zahtevah, vključno z zahtevo, naj se zahod drži svojih varnostnih obveznosti. "Blinken se je strinjal, da so teme za nadaljevanje razprave," je dejal vodja ruske diplomacije.

ZDA iz Belorusije umika svojce diplomatov

Ameriško zunanje ministrstvo je medtem ukazalo svojcem ameriških diplomatov, ki so nameščeni v Belorusiji, da zapustijo državo v času povečanja napetosti v regiji. ZDA so v ponedeljek v posodobljenem priporočilu potovanj posvarile še pred nenavadno in skrb vzbujajočo krepitvijo ruske vojaške prisotnosti ob beloruski meji z Ukrajino.

V priporočilu so opozorili, da so razmere ob povečanju napetosti trenutno nepredvidljive, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

ZDA so že pred tem odsvetovale potovanja v Belorusijo, zdaj pa so kot dodaten razlog navedli razmere na meji z Ukrajino.

Ameriška vlada je sicer v sredini januarja zmanjšala svojo diplomatsko prisotnost v Kijevu in prosila svojce diplomatov, da zapustijo Ukrajino.

Rusija: Poslali smo dodatna vprašanja, ne odgovor

Medtem je ameriško zunanje ministrstvo sporočilo, da je prejelo pisni odgovor Rusije na predloge Washingtona za umiritev konflikta v Ukrajini, vendar ni podrobneje pojasnilo njegove vsebine.

"Javna pogajanja bi bila neproduktivna, zato bomo Rusiji prepustili odločitev, ali želi razpravljati o svojem odzivu," so sporočili z ministrstva in dodali, da so ZDA v celoti zavezane dialogu.

Reuters pa navaja neimenovanega višjega ruskega diplomata, ki je dejal, da Rusija ZDA ni poslala odgovora, temveč dodatna vprašanja. Moskva še vedno pripravlja odgovor na ameriške predloge, je dejal vir.

Ameriška vlada je prejšnji teden Rusiji poslala pisne odgovore na njene pomisleke glede varnosti v Evropi. V njem je znova zavrnila ruske zahteve po prenehanju širitve zveze Nato.

Rusija želi zlasti preprečiti, da bi se Ukrajina pridružila zahodnemu vojaškemu zavezništvu, saj njegovo prisotnost na svojih vzhodnih mejah dojema kot grožnjo. ZDA in Nato pa ruskega predsednika obtožujejo, da načrtuje invazijo na sosednjo Ukrajino, kar Moskva vztrajno zanika.

Zelenski napovedal ukinitev naborništva

Ukrajinski predsednik Zelenski je sredi povečanih napetosti z Rusijo naznanil načrte o preoblikovanju vojske. Odlok, ki ga je podpisal danes v Kijevu, predvideva povečanje števila vojakov v prihodnjih treh letih in odpravo obveznega služenja vojaškega roka.

Načrti, ki jih je v parlamentu predstavil Zelenski, predvidevajo povečanje števila vojakov oboroženih sil do leta 2025 za 100.000 mož in končanje naborniškega sistema s ciljem vzpostavitve profesionalne vojske.

Zelenski je poudaril, da ta korak, ki je del prizadevanj za posodobitev 250.000-glave vojske, ne pomeni, da je ruska invazija na Ukrajino, ob meji s katero Moskva kopiči svoje sile, neizbežna. "Odlok ni zato, ker bo kmalu vojna, ampak zato, da bomo imeli mir v prihodnosti," je dejal.

Odlok med drugim predvideva ustanovitev 20 novih brigad in izboljšanje plač ter življenjskih pogojev za vojake. Vladi je Zelenski tudi naročil, naj pripravi zakonodajo za odpravo obveznega služenja vojaškega roka do leta 2024.

Ukrajinske oborožene sile so bile s pomočjo zahoda deležne velikih izboljšav, odkar si je Rusija leta 2014 priključila polotok Krim in začela podpirati ruske separatiste na vzhodu Ukrajine, kjer je zaradi spora umrlo več kot 13.000 ljudi.

"Želim vam zagotoviti, da ima Ukrajina danes močnejšo vojsko kot kadar koli," pa je dejal ukrajinski premier Denis Šmigal na srečanju s poljskim kolegom Mateuszem Morawieckim, ki je bil na obisku v Kijevu.